Etažna lastnina v slovenskem in hrvaškem pravuMarčič, Dejan (Avtor) Tratnik, Matjaž (Mentor) Etažna lastninasolastninastvarno pravoslovensko pravohrvaško pravoprimerjalno pravo.Etažna lastnina je posebna oblika lastninske pravice, ki odstopa od načela superficies solo cedit ali načela povezanosti zemljišča in objekta. Značilnost tega načela je, da objekt ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, pri etažni lastnini pa je solastnina na zemljišču kot skupnem delu stavbe nerazdružljivo povezana z lastninsko pravico na posameznem delu stavbe. Obravnavani institut se je v slovenskem in hrvaškem pravu začel razvijati po letu 1954, saj je bil pred tem obstoj etažne lastnine na tem območju prepovedan. V Sloveniji je etažna lastnina celovito urejena s temeljnim zakonom, ki ureja stvarne pravice, od začetka leta 2003, na Hrvaškem pa že od leta 1997. Ureditev etažne lastnine v obeh državah temelji na dualističnem konceptu. Etažna lastnina je lastnina posameznega dela stavbe, ki je v slovenskem pravnem redu neločljivo povezana s solastniškim deležem na skupnih delih, v hrvaškem pravnem sistemu pa s solastniškim deležem na nepremičnini kot celoti. Ker se v sodobnem času v mesta seli vedno več ljudi in posledično narašča gradnja večstanovanjskih stavb, postaja institut etažne lastnine vse pomembnejši. Zaradi tesnih vezi in zgodovinske povezanosti med Slovenijo in Hrvaško, kjer so številni državljani lastniki stanovanj v obeh državah, je cilj tega zaključnega dela predstaviti pravni okvir etažne lastnine v njunih zakonodajah. Podrobna analiza instituta v obeh ureditvah razkriva podobnosti in razlike med njima. Ob primerjavi slovenskega in hrvaškega instituta etažne lastnine ugotavljamo, da je med ureditvama več podobnosti kot razlik. Pravice in obveznosti etažnega lastnika, ki izhajajo iz njegove lastninske pravice na posameznem delu, so v slovenskih in hrvaških določbah podobne. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati pri upravljanju skupnih delov. Zaradi bivanja večjega števila oseb v večstanovanjskih stavbah mora ureditev etažne lastnine predvsem omogočati mirno sožitje med njimi in zagotavljati učinkovito skupno upravljanje stavbe. Pri tem jim pomaga upravnik, ki skrbi za upravljanje poslov in rezervni sklad stavbe. Nekoliko večjo skrb za dobre odnose v stavbi in učinkovitost zagotavljanja sredstev za njeno vzdrževanje izkazuje slovenski zakonodajalec z ustanovitvijo zakonitega stvarnega bremena na posameznem delu dolžnika in zakonito predkupno pravico, ki jo imajo etažni lastniki pri prodaji posameznega dela v manjši večstanovanjski stavbi, saj hrvaška zakonodaja tega ne ureja. Več možnosti za izključitev motečega etažnega lastnika, s katerim je bivanje nevzdržno, pa omogoča hrvaška pravna ureditev, saj je izključitev kršitelja možna na zahtevo manjšine. Zaključno delo bralcu predstavi temeljne značilnosti obeh pravnih ureditev in ga seznani z vsemi ključnimi podobnostmi ter razlikami med etažno lastnino v slovenskem in hrvaškem pravu.D. Marčič20252025-11-24 21:33:35Magistrsko delo/naloga96028UDK: 347.24(043.3)COBISS_ID: 260210435sl