<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Predlog izboljšanega postopka odstranjevanja azbestnih gradbenih materialov</dc:title><dc:creator>Štuhec,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štrukelj,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>azbest</dc:subject><dc:subject>sanacija</dc:subject><dc:subject>material</dc:subject><dc:subject>enkapsulacija</dc:subject><dc:subject>pena</dc:subject><dc:subject>HEPA filtracija</dc:subject><dc:subject>optični
senzorji</dc:subject><dc:subject>BIM tehnologija</dc:subject><dc:subject>prihodnost</dc:subject><dc:subject>odpadki</dc:subject><dc:subject>transport</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>okolje</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava problematiko odstranjevanja azbestnih gradbenih materialov, s poudarkom na strešnih kritinah, ki v Sloveniji še vedno predstavljajo pomemben vir tveganja za zdravje ljudi in onesnaženje okolja. V prvem delu naloga predstavi zgodovino uporabe azbesta, njegove fizikalne lastnosti, vrste materialov ter vplive na zdravje in okolje. Sledi pregled evropske in slovenske zakonodaje, ki ureja ravnanje z azbestom, ter analiza zahtev glede organizacije gradbišča, osebne varovalne opreme, prijave del in pravilnega ravnanja z odpadki.
Osrednji del naloge obravnava trenutno prakso odstranjevanja azbestnih materialov v Sloveniji in Evropi, pri čemer so izpostavljene ključne pomanjkljivosti: neustrezno usposabljanje delavcev, pomanjkljiv nadzor, neuporaba sodobnih tehnoloških rešitev, neustrezno pakiranje in transport odpadkov ter odsotnost meritev onesnaženosti zraka po zaključku del. Na podlagi identificiranih vrzeli naloga predlaga izboljšan tehnološki proces odstranjevanja azbestnih kritin.
Predlagani sistem vključuje uporabo enkapsulacijskih sredstev in tehnične pene za zmanjšanje sproščanja vlaken, uvedbo lokalnih in centralnih HEPA filtracijskih enot, uporabo optičnih senzorjev ALERT za sprotno spremljanje koncentracije vlaken v zraku ter integracijo BIM pristopa za boljše načrtovanje, koordinacijo deležnikov in digitalno sledljivost odpadkov. Dodatno so predstavljene izboljšave v organizaciji gradbišča, dekontaminaciji, pakiranju in označevanju odpadkov, vključno z uporabo RFID ali QR sistema.
Ugotovitve naloge kažejo, da bi uvedba nadgrajenega procesa pomembno zmanjšala zdravstvena in okoljska tveganja, izboljšala preglednost postopkov ter omogočila učinkovitejše upravljanje sanacijskih projektov. Kljub višjim začetnim stroškom in potrebi po dodatnem usposabljanju delavcev so dolgoročne koristi jasne – varnejša izvedba del, boljše varstvo okolja ter zmanjšanje tveganja nelegalnega odlaganja. Predlagani sistem tako predstavlja izvedljivo, napredno in prihodnostno usmerjeno rešitev za varno odstranjevanje azbesta v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[T. Štuhec]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-30 15:32:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96072</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 628.465.036:691.328.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 262772483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
