Odvečni zarodki skozi prizmo bioetike in pravaIlić, Teodora (Avtor) Kraljić, Suzana (Mentor) bioetikaasistirane reproduktivne tehnologijezarodekzamrznjeni zarodkiodvečni zarodki.Pravica do življenja je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj je življenje nenadomestljiva dobrina, zaradi česar se mora to zagotoviti vsakomur. Številni posegi, ki so posledično kršili človekove pravice in temeljne svoboščine, so skozi zgodovino oblikovali pravice in dolžnosti posameznikov, tako izvajalcev kot oseb, na katerih se opravlja poseg. Ozko povezana z že omenjeno pravico je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki predstavlja eno izmed pomembnih želja staršev. Ti bi svoj cilj dosegli po naravni poti, vendar kadar ta ni mogoča, nastopi oploditev z biomedicinsko pomočjo, pri kateri se odpirajo številne dileme. Med njimi so bioetične dileme, ki od medicinskih strokovnjakov zahtevajo prepoznavanje omejenih ciljev in vpogledov, ponujenih s pravnega vidika in z vidika pravne miselnosti. Oploditev z biomedicinsko pomočjo ponuja številne rešitve in možnosti za odpravljanje reproduktivnih težav, pri čemer so, ne glede na uspešnost posega, na tehtnico postavljene temeljne človekove pravice in svoboščine na eni strani ter napredek tehnologije na drugi strani. Spoštovanje ene pravice, obveznosti oziroma dolžnosti običajno pripelje do kršitve drugih. Ravnanje z odvečnimi zarodki prav tako predstavlja tehtnico, ki na eni strani vključuje zakonsko rešitev tega vprašanja, tj. dovolitev uničenja zarodkov po določenem času, na drugi strani pa hkrati uzakonja pravico do življenja potencialno živorojenega otroka. Dejstvo, ki bo vplivalo, na katero stran se bo tehtnica prevesila, je pravna ureditev statusa zarodka, skladno s katero posamezna država ponuja določene rešitve v različnih primerih. Konec koncev, idealne pravne ureditve statusa zarodkov ni, saj vsaka ureditev v določenih primerih krši eno izmed človekovih pravic. Republika Slovenija obravnava zarodek kot potencialno življenje, tako da ima nerojen otrok določene pravice le, če se rodi živ. Kontradiktornost nastane pri tem, da zakonodaja dopušča splav, hkrati pa omogoča uničevanje odvečnih zarodkov, pri čemer gre v obeh primerih za zarodek, ki predstavlja potencialno življenje. Številne manjše dileme pripeljejo do pomembnega vprašanja, in sicer ali je slovenska zakonodaja skladna z načeli bioetike pri ravnanju z odvečnimi zarodki. Razumevanje posameznih določb v luči načel bioetike, kot so načelo avtonomije, neškodovanja, dobrodelnosti oziroma koristi ter načelo pravičnosti, bo omogočilo odgovor na to vprašanje.T. Ilić20252025-12-02 19:25:00Magistrsko delo/naloga96120UDK: 349.3(043.3)COBISS_ID: 262809603sl