Kakovost in hranilna vrednost krme s trajnega travinja severovzhodne slovenijeSvetec, Klavdija (Avtor) Gselman, Anastazija (Mentor) Podvršnik, Miran (Komentor) Lisec, Urška (Komentor) travinjekrmakakovost senatehnike sušenjaNIRV diplomskem delu je bil obravnavan vpliv gospodarjenja na trajnem travinju severovzhodne Slovenije na kakovost krme z namenom ovrednotiti hranilno vrednost prvega in drugega zaporednega odkosa (seno, otava). Podatki o tipu travinja, naklonu, času košnje, času sušenja, obračanju in skladiščenju so bili pridobljeni od maja do julija 2017 z anketo, izvedeno na 21 kmetijah od Hoč do Oplotnice. Prav tako so bili v tem času odvzeti tudi vzorci sena in otave. Z anketo je bilo ugotovljeno, da je 62 % površin z naklonom do 30 %, da je pri vseh kmetijah bila prva košnja opravljena do konca maja, seno pa je bilo večinoma sušeno 48–72 ur in obračano največ trikrat. Vzorci krme so bili posušeni, zmleti in analizirani z NIR-spektroskopijo v laboratoriju Kmetijskega inštituta Slovenije. Določene so bile vsebnosti surovih beljakovin (SB), surovih vlaken (SV), NDF, ADF, surovega pepela (SP) in neto energije za laktacijo (NEL). Statistično značilne razlike v kakovosti krme med jutranjo in večerno košnjo ter med različnimi časi sušenja in številom obračanj niso bile potrjene (p > 0,05). Značilne razlike so bile potrjene le med senom in otavo za SV (326,1 in 307,7 g/kg SS) in ADF (355,7 in 327,0 g/kg SS). Ugotovljeno je bilo, da zmerna intenzivnost rabe (dve do tri košnje letno) v kombinaciji z manjšim številom obračanj omogoča pridelavo kakovostnejše krme. Drugi zaporedni odkos (otava) je bil kakovostnejši, kar je pomembno pri načrtovanju rabe travinja in pripravi obrokov za govedo.K. Svetec20252025-12-11 10:16:03Diplomsko delo/naloga96229UDK: 633.2/.3:636.085(043.2)=163.6COBISS_ID: 265689603sl