<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obravnava dopinga v odločitvah Arbitražnega razsodišča za šport</dc:title><dc:creator>Škorjanec,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Drnovšek,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zahrastnik,	Kristjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>športno pravo</dc:subject><dc:subject>doping</dc:subject><dc:subject>Svetovna protidopinška agencija</dc:subject><dc:subject>odgovornost športnikov</dc:subject><dc:subject>načelo objektivne odgovornosti</dc:subject><dc:subject>ravnovesje verjetnosti</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je doping obravnavan skozi odločitve Arbitražnega razsodišča za šport, s poudarkom na načelu objektivne odgovornosti športnika za kršitev protidopinških pravil.

Doping se uporablja že tisočletja, in sicer kot sredstvo za povečanje telesne zmogljivosti ter posledično tudi rezultatov. Arbitražno razsodišče za šport je bilo ustanovljeno z namenom zajezitve dopinga, ki se je v 20. stoletju razširil in škodil ugledu tako športa kot posameznikom samim. Arbitražno razsodišče za šport ustvarja t. i. lex sportivo in principa sportiva, pri čemer ima pomembno vlogo tudi pri razlagi športnega prava. Poleg tega je pri omejevanju dopinga v športu ključna še vloga Svetovne protidopinške agencije, katere najpomembnejša naloga je bila priprava enotnega protidopinškega kodeksa. 

Z analizo odločitev Arbitražnega razsodišča za šport je bilo v magistrskem delu ugotovljeno, da se le redko odstopa od strogega načela objektivne odgovornosti. Načelo objektivne odgovornosti na področju kršitev pravil dopinga pomeni, da organu ni treba dokazovati športnikove krivde, namena, malomarnosti ali zavestne uporabe določene prepovedane substance in metode. Pomembna naloga vsakega športnika je, da prepreči, da bi kakršna koli prepovedana snov oziroma substanca prišla v njegov organizem oziroma da bi bila uporabljena prepovedana metoda. Standard ravnovesja verjetnosti športniku omogoča, da uspešno dokazuje, kako je prepovedana substanca prišla v njegov organizem, ter se na podlagi načela sorazmernosti, v okviru katerega se ugotavljata športnikova krivda ali malomarnost, razbremeni odgovornosti za kršitev protidopinških pravil ali pa se mu zniža obdobje prepovedi sodelovanja na tekmovanjih. Športniki so v okviru pravil dopinga odgovorni za dejanja svojega ožjega spremstva, kamor tudi trenerji in zdravniki. Za kršitev protidopinških pravil v ekipnih športih, v katerih je mogoča menjava tekmovalcev med samim tekmovanjem, Svetovni protidopinški kodeks predvideva sankcije, kot so diskvalifikacija, prepoved tekmovanja, odvzem odličij in nagrad.</dc:description><dc:publisher>J. Škorjanec</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-16 09:43:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96297</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.998.74:796(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 266951939</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
