<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Aktivacija centra za krizno upravljanje v primeru javnozdravstvenih tveganj: strategije in izzivi, učenje iz preteklih kriz</dc:title><dc:creator>Krotko,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanuša,	Teodora	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krizno upravljanje</dc:subject><dc:subject>krizni center</dc:subject><dc:subject>javno zdravje</dc:subject><dc:subject>digitalna tehnologija</dc:subject><dc:subject>mednarodno sodelovanje</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu obravnavamo koncept centra za krizno upravljanje (ang. Emergency Operations Center – EOC) in njegovo aktivacijo v primeru javnozdravstvenih tveganj. Predstavljeni so pomen in vloga kriznega centra v sistemu kriznega upravljanja ter strateški pristopi za učinkovito aktivacijo in delovanje takšnega centra. V teoretičnem delu opredelimo krizni center ter preučimo pravni in organizacijski okvir (smernice Svetovne zdravstvene organizacije, predpise Evropske unije, modele agencije FEMA v ZDA idr.), ki določajo standard za vzpostavitev in delovanje kriznih centrov. Analiziramo različne modele organizacije kriznega odziva, vključno s sistemom Incident Command System (ICS) in drugimi pristopi. V osrednjem delu naloge opisujemo postopek aktivacije in operativno delovanje kriznega centra, kar ponazorimo s študijo primera – odzivom na poplave v Sloveniji leta 2023. Obravnavamo tudi strategije kriznega odzivanja v vseh fazah: preventivno načrtovanje pred krizo, operativno upravljanje med incidentom ter strategije obnove in učenja po krizi. S pomočjo SWOT analize ovrednotimo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, povezane z delovanjem kriznega centra. Na tej podlagi izpostavimo ključne izzive (npr. usklajevanje med deležniki, zagotavljanje usposobljenega kadra, uporabo naprednih tehnologij) ter podamo priporočila za prihodnost. Poseben poudarek namenimo krepitvi pripravljenosti z uvajanjem digitalnih orodij in umetne inteligence ter pomenu mednarodnega sodelovanja pri soočanju z javnozdravstvenimi krizami. Zaključek povzema ugotovitve in poudarja pomen nenehnega učenja iz preteklih kriz za izboljšanje odziva v prihodnosti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-05 10:05:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96405</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 266794499</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
