<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Privatizacija zaporov v izbranih evropskih državah</dc:title><dc:creator>Meško Brecelj,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hacin,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zapori</dc:subject><dc:subject>privatizacija</dc:subject><dc:subject>Evropa</dc:subject><dc:subject>javno-zasebno partnerstvo</dc:subject><dc:subject>pregled</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi predstavljamo privatizacijo zaporov v Evropi in po svetu s poudarkom na izbranih evropskih državah: Anglija in Wales, Belgija, Francija, Nemčija, Nizozemska in Škotska. V prvem delu diplomskega dela predstavimo zgodovino razvoja zasebnih zaporov ter prednosti in slabosti privatizacije zaporske dejavnosti. Poznamo tri vrste zaporskih sistemov glede na lastništvo in odgovornost: državni sistem, sistem javno-zasebnega partnerstva in zasebne zapore. Nadalje lahko oblike privatizacije razdelimo na: 1) popolno privatizacijo, kjer zasebniki izvajajo nadzorovanje, varovanje in druge dejavnosti v zaporih, in 2) mešani model, kjer varovanje in nadzorovanje ostaja v rokah državnih uslužbencev, zasebniki pa izvajajo gradnjo, vzdrževanje, obnavljanje, logistiko in številne druge nenadzorstvene naloge v zaporskem okolju (čiščenje, kuhanje, skrb za odpadke, vzdrževanje tehničnih sredstev ipd.). V drugem delu zaključnega dela smo opravili primerjalno analizo javno-zasebnega partnerstva v izbranih evropskih državah. Razlogi za uvajanje javno-zasebnega partnerstva v izbranih evropskih državah se kažejo v povečanju zaporske populacije, zagotavljanju boljših pogojev za prestajanje kazni zapora in delovnih pogojev zaporskega osebja ter omejenosti državnih proračunov. Ugotovitve so pokazale, da se razvoj javno-zasebnega partnerstva v Veliki Britaniji pomembno razlikuje od kontinentalne Evrope oziroma držav Evropske unije. V preučevanih evropskih državah privatizacija zaporov poteka kot javno-zasebno partnerstvo v obliki polne privatizacije in javno-zasebno partnerstvo za gradnjo, vzdrževanje in logistiko. Namen privatizacije je v inovacijah, modernizaciji, prijaznejših odnosih med zaporskimi akterji in ekonomičnosti. Nezaželeni učinki privatizacije se kažejo v težavah z varnostjo, visoko fluktuacijo kadra, višjimi stroški od pričakovanih in slabšo kakovostjo dela ter zaposlenimi z manj pravicami kot v javnem sektorju.</dc:description><dc:publisher>A. Meško Brecelj</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-09 21:32:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96451</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.8(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 266811907</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Evropa;</dc:coverage></metadata>
