<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Skladnost mnenj učiteljev razrednikov in otrok s posebnimi potrebami glede njihovega sprejetja v razred</dc:title><dc:creator>Kramar,	Iva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozmus,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>razredniki</dc:subject><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:subject>socialna sprejetost</dc:subject><dc:subject>medvrstniški odnosi</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava skladnost med zaznavami učiteljev razrednikov in občutki otrok s posebnimi potrebami glede njihove socialne sprejetosti v razredu. Slovenska zakonodaja jasno opredeljuje pravice otrok s posebnimi potrebami in njihove potrebe v šolskem okolju, kljub temu pa mnoge raziskave opozarjajo, da samo formalna vključenost otrok s posebnimi potrebami ni zadostna za dejansko socialno integracijo. Usklajevanje percepcij med razredniki in otroci s posebnimi potrebami je ključno za zagotavljanje uspešne inkluzije, saj razlike v zaznavanju lahko pomembno vplivajo na učinkovitost inkluzivnih praks v razredu.
Empirični del temelji na kvantitativno-deskriptivnem pristopu, ki je bil izveden na priložnostnem vzorcu desetih otrok s posebnimi potrebami in njihovih desetih razrednikov iz dveh osnovnih šol v Prekmurju. 
Rezultati kažejo, da tako otroci s posebnimi potrebami kot razredniki socialno sprejetost ocenjujejo pozitivno. Statistične analize ne kažejo pomembnih razlik med skupinama, kar pomeni visoko stopnjo ujemanja zaznav. Ugotovitve potrjujejo, da razredniki dokaj natančno zaznavajo socialni položaj otrok s posebnimi potrebami v razredu, kar je skladno z raziskavami, ki poudarjajo pomen učiteljeve občutljivosti za razredno dinamiko in odnose. Delo ponuja vpogled v kakovost inkluzivne prakse ter izpostavlja, da je za dolgoročno uspešnost nujno sistematično spremljanje socialne klime, krepitev strokovne usposobljenosti učiteljev ter več priložnosti, da otroci s posebnimi potrebami izrazijo lastno izkušnjo v razredu.</dc:description><dc:publisher>I. Kramar</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-16 20:20:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96530</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 270199299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
