Lojalnost delavca do delodajalca v luči konkurenčne prepovedi, konkurenčne klavzule ter poslovne skrivnostiLenart, Kaja (Avtor) Senčur Peček, Darja (Mentor) Konkurenčna prepovedkonkurenčna klavzulavarstvo poslovnih skrivnostipravna ureditevvarstvo pravic delavcaposlovni interes delodajalcanačelo lojalnostinačelo sorazmernosti.Načelo lojalnosti, ki delavcu nalaga dolžnost vzdržati se ravnanj, škodljivih za delodajalca, se v delovnem pravu deli na splošno in posebno lojalnost. V magistrskem delu sem obravnavala institute posebne lojalnosti, ki obsegajo obveznost varstva poslovnih skrivnosti, spoštovanje konkurenčne prepovedi in izpolnjevanje obveznosti iz konkurenčne klavzule. Na podlagi opravljene raziskave ugotavljam, da veljavna ureditev teh institutov zagotavlja sorazmerno in uravnoteženo varstvo pravic in interesov pogodbenih strank delovnega razmerja. Ugotovitve temeljijo na pregledu pravne ureditve, predvsem določb ZDR-1 ter dodatno ZPosS. Raziskala sem tudi mednarodno in evropsko ureditev, ki konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule neposredno ne ureja, medtem ko je področje poslovnih skrivnosti poenoteno na mednarodni ravni ter usklajeno na ravni EU z Direktivo 2016/943. Opravila sem tudi pregled razvoja instituta konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule v nacionalnem pravu, iz katerega izhaja, da je prvotna ureditev pretirano posegala v delavčeve pravice. Sedanja ureditev pa vzpostavlja mehanizme, ki zasledujejo varstvo poslovnih interesov delodajalca ob minimalnem poseganju v delavčevo sfero, kar potrjuje tudi sodna praksa. Pregled sodne prakse je razkril dodatna vprašanja, ki so se v praksi izkazala za pomembna, med njimi tudi vprašanje dopustnosti uporabe pogodbene kazni za primere kršitev institutov posebne lojalnosti. Ta praviloma ni dovoljena, razen kadar je vezana na kršitve, storjene po prenehanju delovnega razmerja, tj. na primere kršitve konkurenčne klavzule. Večja pravna varnost bi bila sicer zagotovljena, če bi to vprašanje tudi zakonsko uredili. Kratka primerjalna analiza nemškega prava potrjuje, da gre v veliki meri za primerljiv regulativni pristop, pri čemer obstoječe razlike predstavljajo koristne rešitve, ki bi lahko v slovenskem pravnem sistemu prispevale k dodatni utrditvi uravnoteženosti pravic in interesov obeh strank.K. Lenart20262026-01-25 23:42:01Magistrsko delo/naloga96710UDK: 349.2:339.13(043.3)COBISS_ID: 269973763sl