<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Negativni učinki pretirane uporabe interneta na kognitivne funkcije pri mladostnikih in mladih odraslih</dc:title><dc:creator>Pejčić,	Mirko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuček Trifkovič,	Klavdija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čelofiga,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>internetna zasvojenost</dc:subject><dc:subject>kognitivne funkcije</dc:subject><dc:subject>možganske mreže</dc:subject><dc:subject>pozornost</dc:subject><dc:description>Uvod: Mladostniki zaradi intenzivnih razvojnih sprememb predstavljajo rizično skupino za razvoj internetne zasvojenosti (IA) in motnje igranja iger (IGD). Prevalenca se med regijami razlikuje, k ranljivosti pa prispevajo čustvena deregulacija, impulzivnost, ADHD ter neugodne socialne razmere.
Metode: Pri raziskavah, ki temeljijo na psiholoških dejavnikih, vedenjskih vzorcih ter nevrobioloških spremembah, povezanih s pretirano uporabo interneta pri mladih, smo izvedli pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Sage Journals, pri čemer smo uporabili vnaprej pripravljeni iskalni niz.
Rezultati: Najpogostejši motiv uporabe interneta sta zabava in družbena interakcija. Pretirana raba je povezana s slabšimi strategijami spoprijemanja, kognitivno togostjo, socialnim umikom, depresivnostjo, težavami s spanjem ter akademskim upadom. Pri IGD so bolj ogroženi moški in impulzivni posamezniki. Nevrobiološke študije kažejo spremembe v frontalnih, insularnih, temporalnih in okcipitalnih predelih ter disfunkcionalne povezave med omrežji DMN, ECN, DAN in SN, kar vpliva na pozornost, inhibicijo in čustveno regulacijo.
Razprava in zaključek: IA in IGD predstavljata večplastni problem, ki vključuje psihološke, socialne in nevrobiološke dejavnike. Spremembe v možganskih mrežah kažejo na oslabljen kognitivni nadzor, vendar nekateri izsledki opozarjajo na možne kompenzatorne mehanizme. Preventiva in intervencije bi morale vključevati krepitev samoregulacije, podporo okolja ter prepoznavanje rizičnih skupin.</dc:description><dc:publisher>[M. Pejčić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-29 09:59:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>96820</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 077:615.015.6-053.6+159.95(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 274176003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
