Pomen plačanega dopusta in finančnih, materialnih ter nematerialnih nagrad za motivacijo zaposlenih v slovenskem zdravstvenem sistemuPlečko, Samuel (Avtor) Kolar, Iztok (Mentor) motivacijanagrajevanjefinančne nagradematerialne nagradenematerialne nagradedopustzdravstveni sektorSlovenijaMagistrsko delo obravnava področje motivacije in nagrajevanja zaposlenih v slovenskem zdravstvenem sistemu, ki se sooča s številnimi izzivi, kot sta pomanjkanje kadra in nezadovoljstvo zaposlenih. Namen raziskave je bil preučiti, kako različne vrste nagrad – finančne, materialne in nematerialne – vplivajo na motivacijo dveh ključnih poklicnih skupin: zdravnikov in zobozdravnikov ter zaposlenih v zdravstveni in babiški negi. Cilj je bil oblikovati priporočila za učinkovitejši sistem nagrajevanja, ki bi prispeval k izboljšanju delovnih pogojev in zadržanju ključnih kadrov v javnem zdravstvu. Teoretična izhodišča naloge temeljijo na pregledu ključnih teorij motivacije, kot so Herzbergova dvofaktorska teorija, teorija samoodločanja in hierarhija potreb Maslowa, ter na opredelitvi sistema nagrajevanja kot strateškega orodja za doseganje organizacijskih ciljev. V delu smo nagrade razdelili na finančne, materialne in nematerialne spodbude, ki zaposlenim omogočajo zadovoljevanje širokega spektra potreb, od osnovnih eksistenčnih do višjih potreb po spoštovanju in samouresničitvi. Za doseganje raziskovalnih ciljev smo uporabili kvantitativni pristop, ki je temeljil na eksperimentalno zasnovanem anketnem vprašalniku. Zbrane podatke smo analizirali z naprednimi statističnimi metodami, predvsem z linearnimi mešanimi modeli, ki so omogočili natančno oceno vpliva različnih vrst in nivojev nagrad na motivacijo, pri tem pa upoštevali individualne razlike med anketiranci. Rezultati so pokazali jasno hierarhijo učinkovitosti posameznih vrst nagrad. Kot najmočnejši motivator so se izkazali dodatni dnevi dopusta, sledile so finančne in materialne nagrade, med katerimi ni bilo statistično značilne razlike v moči vpliva. Nematerialne nagrade so imele najmanjši, a še vedno pozitiven učinek na motivacijo. Raziskava je pokazala, da imajo finančne in materialne nagrade ter dodatni dnevi dopusta večji vpliv na motivacijo zaposlenih v zdravstveni in babiški negi kot na zdravnike in zobozdravnike, medtem ko pri vplivu nematerialnih nagrad med skupinama ni bilo razlik. Prav tako smo preučili učinek povečanja vrednosti nagrade (z 2 % na 5 % letne bruto plače) in ugotovili, da višja nagrada sicer poveča motivacijo, vendar med učinkom povečanja finančnih in materialnih nagrad ni bilo statistično značilne razlike. Učinek povečanja nagrad se tudi ni bistveno razlikoval med poklicnima skupinama, čeprav je podrobnejša analiza pokazala, da je imelo povečanje nagrad statistično značilen učinek na motivacijo zaposlenih v zdravstveni in babiški negi, medtem ko je bil ta učinek pri zdravnikih in zobozdravnikih le mejno značilen, kar kaže na njihovo manjšo dojemljivost za tovrstne spodbude. Ugotovitve imajo pomembne praktične implikacije. Izjemen pomen dopusta kaže na visoko stopnjo preobremenjenosti zaposlenih, kar terja izboljšanje organizacije dela. Ker med finančnimi in materialnimi nagradami ni bistvene razlike v učinku, bi lahko delodajalci ponudili zaposlenim možnost izbire, s čimer bi povečali personalizacijo in učinkovitost nagrajevanja. Razlike med poklicnimi skupinami narekujejo potrebo po diferenciranem pristopu, pri čemer so za zaposlene v zdravstveni in babiški negi ključne finančne in materialne spodbude, medtem ko je pri zdravnikih in zobozdravnikih verjetno treba več pozornosti nameniti izboljšanju delovnih pogojev in strokovnemu razvoju. Čeprav so nematerialne nagrade manjši motivator, je zagotavljanje ustreznega delovnega okolja in fleksibilnosti ključno za preprečevanje demotivacije in ohranjanje osnovnega zadovoljstva pri delu.S. Plečko]20252026-01-29 13:03:45Magistrsko delo/naloga96828UDK: 005.66:61COBISS_ID: 276230403sl