Sodobne likovne prakse in interdisciplinarnost v osnovnošolskem izobraževanjuKozjek Varl, Katja (Avtor) sodobna likovna umetnostlikovna umetnost/likovna vzgojadržavljanska in domovinska kultura ter etikamedpredmetno povezovanjepedagoška vrednost umetnostisodobni didaktični pristopiZnanstvena monografija Sodobne likovne prakse in interdisciplinarnost v osnovnošolskem izobraževanju celostno obravnava vlogo sodobne likovne umetnosti v osnovnošolskem izobraževanju ter poglobljeno analizira njeno pedagoško vrednost in didaktični vpliv v kontekstu sodobnih vzgojno-izobraževalnih izzivov. Izhodišče dela predstavlja spoznanje, da sodobna likovna umetnost s svojo konceptualno odprtostjo, družbeno angažiranostjo, procesualnostjo in interdisciplinarno naravnanostjo ponuja izjemen potencial za razvoj ustvarjalnosti, kritičnega mišljenja, refleksije in aktivnega državljanstva, vendar je v šolskem prostoru še vedno pogosto obravnavana obrobno, nesistematično ali zgolj ilustrativno. Monografija zato odgovarja na potrebo po didaktično utemeljenem, raziskovalno podprtem in pedagoško reflektiranem modelu vključevanja sodobnih likovnih praks v pouk likovne umetnosti. Teoretični del monografije vzpostavlja razširjen konceptualni okvir sodobne umetnosti, ki presega slogovne in formalne opredelitve ter jo razume kot umetnost ideje, odnosa, procesa in konteksta. Sodobna umetnost je predstavljena kot odprto in večpomensko polje praks, ki se neposredno odziva na aktualne družbene, kulturne, politične in okoljske razmere ter v ospredje postavlja vprašanja identitete, vrednot, odgovornosti in vloge posameznika v sodobni družbi. Takšno razumevanje umetnosti ima pomembne pedagoške implikacije, saj zahteva premik od transmisijskega modela poučevanja k dialogu, problemskemu učenju in reflektivnim didaktičnim pristopom. Učenec v tem okviru ni več pasivni opazovalec, temveč aktivni soustvarjalec pomena, interpretator in kritični udeleženec učnega procesa. V nadaljevanju monografija obravnava pouk likovne umetnosti v osnovni šoli ter izpostavlja potrebo po njegovi vsebinski in didaktični posodobitvi. Likovna umetnost je razumljena kot ključno vzgojno-izobraževalno področje, ki pomembno prispeva k razvoju ustvarjalnega, konceptualnega in vizualnega mišljenja, vizualne pismenosti, čustvene občutljivosti, socialnih kompetenc ter sposobnosti kritične presoje vizualne in družbene realnosti. Sodobne likovne prakse se v tem kontekstu izkažejo kot izjemno učinkovito didaktično izhodišče za problemsko zasnovan pouk, učenje z raziskovanjem in oblikovanje odprtih učnih nalog, ki omogočajo diferenciran in individualiziran pristop k učenju. Posebej je poudarjena vloga učitelja kot didaktičnega mediatorja, ki s premišljeno izbiro umetniških del, metod in vprašanj omogoča postopni prehod od opisovanja in všečnosti k razumevanju, interpretaciji, argumentaciji in vrednotenju. Osrednji del monografije predstavlja empirična raziskava, zasnovana kot akcijska raziskava, ki je potekala v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Raziskava je bila izvedena v treh zaporednih akcijskih korakih, kar je omogočilo spiralni proces načrtovanja, izvajanja in refleksije pedagoških pristopov. V raziskovalni proces so bili vključeni učenci sedmega in osmega razreda, učiteljica likovne umetnosti, učiteljici predmeta domovinska in državljanska kultura in etika ter kustosinja galerije sodobne umetnosti. Takšna zasnova je omogočila povezovanje formalnega in neformalnega izobraževanja ter ustvarila pogoje za preverjanje interdisciplinarnih didaktičnih pristopov v avtentičnih učnih okoljih. Prvi akcijski korak je bil usmerjen v uvajanje sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti in v preverjanje njenega motivacijskega, ustvarjalnega in konceptualnega potenciala. Ugotovitve so pokazale povečano motivacijo učencev, večjo izvirnost idej, višjo stopnjo osebne vključenosti ter bolj poglobljen odnos do obravnavanih vsebin. Pomemben pedagoški doprinos prvega koraka je spoznanje, da sodobna likovna umetnost učinkovito spodbuja višje ravni mišljenja, vendar hkrati razkriva potrebo po jasni didaktični strukturi, strokovni razlagi in postopnem uvajanju pojmovnega mišljenja. Ta korak je tako prispeval k razumevanju, da pedagoška vrednost sodobne umetnosti ni samoumevna, temveč se uresničuje skozi premišljeno načrtovan učni proces. Drugi akcijski korak je bil zasnovan kot galerijski obisk in neposreden stik učencev z avtentičnimi umetniškimi deli. Ta korak je pomembno razširil didaktični okvir pouka likovne umetnosti ter potrdil vlogo galerije kot aktivnega učnega okolja. Veččutna, prostorska in izkustvena izkušnja umetniškega dela se je izkazala kot ključen dejavnik pri razumevanju sodobne umetnosti, saj je omogočila poglobljen dialog, soočenje z lastnimi predsodki in postopno oblikovanje interpretativnih zmožnosti. Strokovno vodena razlaga kustosinje je imela izrazit didaktični učinek, saj je delovala kot sprožilec reinterpretacije in refleksije. Drugi akcijski korak je tako prispeval k razvoju vizualne in kulturne pismenosti ter k oblikovanju bolj odprtega in raziskovalnega odnosa učencev do umetnosti. Tretji akcijski korak je prinesel nadgradnjo pridobljenih izkušenj v obliki medpredmetnega povezovanja likovne umetnosti z domovinsko in državljansko kulturo in etiko. Sodobna likovna umetnost se je v tem okviru izkazala kot izjemno učinkovit didaktični medij za obravnavo kompleksnih družbenih, etičnih in identitetnih vprašanj. Učenci so umetnost začeli dojemati kot obliko javnega sporočanja in kot orodje za artikulacijo osebnih in družbenih stališč, kar se je odražalo v večji angažiranosti, višji ravni konceptualnega mišljenja, izboljšani argumentaciji in sposobnosti refleksije. Pedagoška vrednost tega koraka se kaže tudi v krepitvi sodelovalnega učenja, razvoju dialoga ter v učinkoviti integraciji ciljev obeh predmetnih področij. Celotni akcijski raziskovalni proces potrjuje, da pedagoška vrednost vključevanja sodobnih likovnih praks presega neposredne učne rezultate in se kaže predvsem v razvoju didaktičnega modela, ki temelji na spiralnem procesu načrtovanja, izvajanja in refleksije. Raziskava dokazuje, da premišljena in reflektirana vključitev sodobne likovne umetnosti prispeva k višji kakovosti pouka, razvoju ustvarjalnih, kognitivnih, afektivnih in socialnih zmožnosti učencev ter k profesionalnemu razvoju učiteljev. Monografija s tem ponuja teoretično utemeljena in empirično preverjena izhodišča za posodobitev pouka likovne umetnosti ter utemeljuje medpredmetno povezovanje kot ključno pedagoško strategijo sodobne šole in izobraževanja za 21. stoletje.Grafiti Studio 20262026-02-11 09:54:51Znanstveno delo97000ISBN: 978-961-6488-28-0UDK: 37.015.31:73/76(0.034.2) COBISS_ID: 267721987sl