<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mentorstvo kot priložnost ali breme? pogled zaposlenih v zdravstveni negi</dc:title><dc:creator>Radić,	Snežana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidaršič,	Jasmina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mentor</dc:subject><dc:subject>mentorstvo</dc:subject><dc:subject>klinično okolje</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:description>Mentorstvo predstavlja pomemben dejavnik strokovnega in tudi osebnega razvoja zaposlenih v zdravstveni negi, hkrati pa ima ključno vlogo pri uvajanju novozaposlenih, študentov in pripravnikov v klinično okolje. Kljub številnim pozitivnim učinkom mentorstva se v praksi velikokrat pojavljajo izzivi, zaradi katerih lahko zaposleni v zdravstveni negi mentorsko vlogo doživljajo bodisi kot priložnost bodisi kot dodatno obremenitev. Razkorak med teoretičnimi cilji mentorstva in njegovo dejansko izvedbo v samem kliničnem okolju predstavlja pomemben problem sodobne zdravstvene nege. 
Namen magistrskega dela je bil raziskati doživljanje mentorstva med zaposlenimi v zdravstveni negi ter ugotoviti, ali mentorstvo zaznavajo predvsem kot priložnost za strokovni razvoj ali kot dodatno breme. Prav tako je bil cilj raziskave ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na takšno doživljanje, s poudarkom na povezanosti z delovno dobo, formalnim usposabljanjem za mentorstvo, zaznani kompetentnosti mentorjev ter tudi podpori vodstva.
Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatki si bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga oblikovali na podlagi domače in tuje literature. V raziskavi je sodelovalo 112 zaposlenih v zdravstveni negi v Splošni bolnišnici Jesenice. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel 2013 in računalniškega programa IBM SPSS, verzija 29.0 (IBM Corp. Armonk, NY), rezultate pa smo predstavili s pomočjo opisne statistike, pri čemer sta bila uporabljena Pearsonov korelacijski koeficient ter enosmerna analiza variance (ANOVA). 
Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni mentorstvo v večini doživljajo kot kombinacijo priložnosti in obremenitve. Zaposleni z daljšo delovno dobo, tisti, ki so vključeni v formalna usposabljanja za mentorstvo, ter zaposleni, ki zaznavajo večjo podporo vodstva, mentorstvo pogosteje doživljajo kot priložnost za strokovni razvoj. Nasprotno pa visoka delovna obremenitev, pomanjkanje časa in kadrovska podhranjenost pomembno prispevajo k negativnemu doživljanju mentorstva. 
Na podlagi ugotovitev magistrsko delo poudarja pomen sistematične organizacijske podpore mentorjem, hkrati pa poudarja, da je zagotavljanje ustreznih izobraževanj in ustvarjanje pogojev, ki omogočajo kakovostno izvajanje mentorstva v kliničnem okolju izrednega pomena. Učinkovito mentorstvo lahko prispeva k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, boljši organizacijski klimi ter posledično višji kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe pacientov, zato predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnji razvoj ustreznih mentorskih programov v zdravstveni negi. 
Na podlagi pregleda literature in rezultatov raziskave ugotavljamo, da bi bilo treba opraviti podobne raziskave tudi v drugih zdravstvenih ustanovah ter na večjem in bolj raznolikem vzorcu anketirancev, saj bi s tem pridobili vpogled v poglobljeno razumevanje mentorskega procesa v širšem pogledu.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-16 11:34:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97073</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 280150531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
