<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>"Splošna zgradba sveta" v Traktatu</dc:title><dc:creator>Ule,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>filozofija jezika</dc:subject><dc:subject>logika</dc:subject><dc:subject>dejstva</dc:subject><dc:description>Razpravljam o pomenu t. i. splošne strukture sveta in povsem splošnih (povsem posplošenih) stavkov v Wittgensteinovem Logično -filozofskem traktatu. Ugotavljam, da sleherna primerjava povsem splošnih stavkov in elementarnih stavkov ustreza nečemu nemogočemu, namreč želeti povedati nekaj smiselnega o svetu kot omejeni strukturirani celoti. Ali to pomeni, da je treba prenehati z vsemi izjavami o dejstvih in svetu, zlasti o vseh dejstvih in vsem svetu? Mislim, da ne, kajti prenehati govoriti o nečem ne pomeni nujno, da smo presegli ta govor, potrebno je še, da presežemo vsako potrebo ali težnjo po takšnem govoru. To po Wittgensteinu terja precej več kot odpoved nesmiselnim stavkom, terja namreč tudi nanašanje na smisel sveta (6.41) skozi »transcendentalno« enost sveta in življenja (5.621).</dc:description><dc:publisher>Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2026-02-23 11:00:33</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>97184</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 16</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 191268867</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.18690/analiza.27.2.197-204.2023</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 2712-4916</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
