<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba podkritične vode za ekstrakcijo bioaktivnih spojin iz plodov hrasta (Quercus spp.)</dc:title><dc:creator>Menciger Kocbek,	Neja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škerget,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čolnik,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>želod</dc:subject><dc:subject>podkritična voda</dc:subject><dc:subject>biomasa</dc:subject><dc:subject>fenolne spojine</dc:subject><dc:subject>maščobne kisline</dc:subject><dc:description>Bioaktivne spojine naravnega izvora so v zadnjih letih v središču raziskovalnega zanimanja zaradi njihovega potenciala za uporabo v živilski, farmacevtski in drugih industrijah. Želodi predstavljajo hranilno bogat, a v sodobni rabi še vedno premalo izkoriščen naravni vir bioaktivnih komponent. V raziskavi smo preučevali uporabo podkritične vode za ekstrakcijo bioaktivnih spojin iz plodov hrasta (Quercus spp.) ter vpliv procesnih parametrov na izkoristek ekstrakcije in sestavo vodotopnih ekstraktov. 
Ekstrakcije s podkritično vodo smo izvajali pri temperaturah 150 °C, 180 °C in 200 °C, časih 15, 30 in 60 min ter pri razmerjih želod:voda 1:10 in 1:5 (g/mL). V vodotopnih ekstraktih smo določili vsebnost fenolnih spojin, ogljikovih hidratov in antioksidativno aktivnost, posamezne spojine pa smo identificirali s HPLC analizo. Poleg tega smo z GC analizo po Soxhletovi ekstrakciji s petroletrom določili sestavo prostih maščobnih kislin. Trdne ostanke po ekstrakciji smo analizirali s FTIR spektroskopijo.
Rezultati so pokazali, da je imela temperatura ključen vpliv na izkoristek in sestavo ekstraktov.  Največji izkoristek ekstrakcije (52,5 %) smo dosegli pri razmerju 1:10, temperaturi 180 °C in času 60 min. Najvišji delež totalnih fenolov (127,1 mg GA/g materiala) smo izolirali pri 180 °C, 15 min in razmerju 1:10, najvišji delež taninov (112,9 mg TA/g materiala) pri 150 °C, 60 min in razmerju 1:10, najvišji delež flavonoidov (13,9 mg QU/g materiala) pa pri isti temperaturi in razmerju, vendar času 15 min. Količina izoliranih totalnih ogljikovih hidratov je bila najvišja pri 150 °C, 30 min, razmerju 1:10 (238,9 mg TOH/g materiala), pri čemer je HPLC analiza pokazala intenzivno nastajanje furfurala, 5-MF in 5-HMF z naraščajočo temperaturo in podaljševanjem časa ekstrakcije. Identificirali smo tudi visoke koncentracije galne (28,574 mg/g materiala) in elagne kisline (17,074 mg/g materiala), EGKG (2,141 mg/g materiala), katehina (0,327 mg/g materiala) in izokvercetina (0,881 mg/g materiala). Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo določili z DPPH metodo, večina ekstraktov pa je pokazala izjemno antioksidativno aktivnost (nad 90 %). Analiza oljne frakcije je pokazala vsebnost 36 % prostih maščobnih kislin, pri čemer so bile linolna, oleinska in palmitinska kislina zaznane v največjih koncentracijah.
Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je ekstrakcija s podkritično vodo učinkovita in okolju prijazna metoda za pridobivanje bioaktivnih spojin iz želodov ter predstavlja obetaven pristop za njihovo nadaljnjo trajnostno uporabo.</dc:description><dc:publisher>[N. Menciger Kocbek]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-24 19:54:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97247</dc:identifier><dc:identifier>UDK: [66.061.3:54-139]:547.9(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 277132803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
