<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učna motivacija in šolska uspešnost pri dijakih v športnih oddelkih gimnazij</dc:title><dc:creator>Krajnc Gojzdnik,	Ana Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zurc,	Joca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učna motivacija</dc:subject><dc:subject>učna uspešnost</dc:subject><dc:subject>srednješolsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>športni oddelki gimnazij</dc:subject><dc:subject>dijaki športnih oddelkov</dc:subject><dc:subject>usklajevanje šolskih in športnih obveznosti</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo učno motivacijo in šolsko uspešnost pri dijakih v športnih oddelkih gimnazij. Dijaki športnih oddelkov gimnazij se v času gimnazijskega izobraževanja soočajo s številnimi izzivi, ki izhajajo iz hkratnega usklajevanja šolskih in športnih obveznosti, kar lahko vpliva na njihovo učno motivacijo in šolsko uspešnost. Namen raziskave je bil proučiti ravni učne motivacije in šolske uspešnosti pri dijakih športnih oddelkov gimnazij ter ugotoviti njihove medsebojne povezanosti. Dodatno nas je zanimalo, kakšne so razlike med dijaki športniki v obeh proučevanih konstruktih glede na spol, letnik šolanja, tip športa (individualni oziroma skupinski), količino oziroma pogostost treniranja ter odsotnost od pouka. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo anketiranja na vzorcu 149 dijakov športnih oddelkov gimnazij. Izsledki raziskave prikazujejo, da so anketirani dijaki v povprečju učno motivirani in dosegajo zadovoljivo šolsko uspešnost. Raziskava je v splošnem pokazala, da je notranja učna motivacija statistično značilno povezana s šolsko uspešnostjo v vseh treh dimenzijah. Prav tako je statistično značilno povezana s šolsko uspešnostjo tudi zunanja motivacija, vendar v dveh od treh dimenzij. Statistično značilne razlike se niso pokazale v učni motivaciji glede na tip športa, spol in letnik šolanja dijakov športnih oddelkov gimnazij. Razlike pa so bile zaznane v šolski uspešnosti glede na tip športa in letnik šolanja. V prihodnje bi bilo smiselno proučiti dejavnike, ki vplivajo na učno motivacijo in šolsko uspešnost, na celotni populaciji dijakov športnih oddelkov v Sloveniji. Smiselno bi bilo razmisliti tudi o boljši podpori dijakom športnikom z namenom še učinkovitejšega usklajevanja šolskih in športnih obveznosti.</dc:description><dc:publisher>A. M. Krajnc Gojzdnik</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-02 18:14:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97375</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.5:796-057.87(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 280417283</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
