<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Značilnosti in preiskovanje zalezovanja v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Rupnik,	Valentina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Frangež,	Danijela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Miklič,	Neža	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tipologije storilcev</dc:subject><dc:subject>motivi</dc:subject><dc:subject>žrtve</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava zalezovanje kot samostojno kaznivo dejanje in družbeni pojav. Sistematično predstavlja normativni okvir, značilne pojavne oblike zalezovalskega ravnanja, posledice za oškodovance ter značilnosti oškodovancev in storilcev v širšem družbenem kontekstu. Izpostavljeni sta povezava zalezovanja z drugimi kaznivimi dejanji in možnost njegovega stopnjevanja v hujše oblike nasilja, kar omogoča širše razumevanje tveganj in dinamike tega pojava. V osrednjem delu so podrobno predstavljeni potek policijske preiskave v predkazenskem postopku po 134.a členu Kazenskega zakonika in posamezna preiskovalna dejanja. Empirični del temelji na analizi statističnih podatkov Policije v obdobju od leta 2015 do leta 2024 na celotnem območju Slovenije in po posameznih policijskih upravah. V navedenem obdobju je bilo obravnavanih 1487 kaznivih dejanj zalezovanja, pri čemer povprečni delež preiskanosti znaša 86 % in odraža relativno stabilno učinkovitost preiskovalnega dela. Največ kaznivih dejanj je bilo obravnavanih na območjih policijskih uprav Ljubljana, Maribor in Celje, ki skupaj beležijo več kot 65 % vseh evidentiranih primerov, kar kaže na izrazitejšo koncentracijo pojavnosti v urbaniziranih in gosteje poseljenih okoljih. Med oškodovanci izrazito prevladujejo ženske (82 %), med osumljenci pa moški (86 %). Osebe, mlajše od 18 let, predstavljajo 5,7 % vseh oškodovancev, njihov delež med osumljenci pa je skoraj zanemarljiv in znaša manj kot 1 %. Analizirani trendi nakazujejo nadaljnjo rast števila kaznivih dejanj zalezovanja in s tem povezano obremenitev pristojnih organov. Hkrati izpostavljajo potrebo po ozaveščanju, krepitvi preventivnih ukrepov, strokovni usposobljenosti preiskovalcev, učinkoviti podpori oškodovancem in izboljšanju zakonodajnega okvira.</dc:description><dc:publisher>V. Rupnik</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-13 13:04:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97501</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.13:343.436(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 281844483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
