<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Model javno-zasebnega partnerstva v energetskem sektorju in njegova računovodska obravnava</dc:title><dc:creator>Sandić,	Zoja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zdolšek,	Daniel	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javno-zasebno partnerstvo</dc:subject><dc:subject>energetski sektor</dc:subject><dc:subject>računovodenje</dc:subject><dc:subject>MSRP</dc:subject><dc:subject>MRSJS</dc:subject><dc:subject>SRS</dc:subject><dc:subject>Zakon o javno-zasebnem partnerstvu</dc:subject><dc:subject>računovodska obravnava zasebnega partnerja</dc:subject><dc:subject>računovodska obravnava javnega partnerja.</dc:subject><dc:description>Javno-zasebna partnerstva predstavljajo pomemben model sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, ki se v zadnjih desetletjih uveljavlja pri izvedbi obsežnih infrastrukturnih projektov, kot so avtoceste, bolnišnice, letališča in energetski objekti (Martins, Marques in Cruz, 2011). Javno-zasebna partnerstva omogočajo državam, da kljub omejenim proračunskim sredstvom zagotovijo državljanom boljšo in učinkovitejšo storitev ter s tem dosežejo boljšo vrednost za denar davkoplačevalcev. 
Namen magistrskega dela je bil predstaviti računovodsko obravnavo javno-zasebnega partnerstva s poudarkom na energetskem sektorju ter proučiti zakonske in strokovne okvirje v mednarodnem in slovenskem okolju, na podlagi katerih se računovodi.  V delu smo predstavili pojmovanje javno-zasebnega partnerstva ter njegove pojavne oblike. Podrobno smo predstavili modele javno-zasebnega partnerstva po Karim (2011), UNESCAP (2011), Rossi in drugi (2019), ASB (2019), Vagliasindi (2013) ter po Diseminacijskem priročniku GZS (2014). Nato smo predstavili ekonomski (tveganja in vpliv na gospodarstvo), finančni (financiranje javno-zasebnih partnerstev in vrednost za denar, angl. value for money) ter pravni  vidik javno-zasebnih partnerstev. Predstavili smo zakonski in strokovni okvir, in sicer na področju slovenskih pravnih pravil smo predstavili glavna določila Zakona o javno-zasebnih partnerstvih in Zakona o gospodarskih javnih službah. Pri strokovnih pravilih smo predstavili iz zbirke Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) pojasnili IFRIC 12 in SIC-29, ki se nanašata na koncesije za storitve. Predstavili pa smo tudi iz zbirke Mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor IPSAS 32. Iz zbirke SRS (2024) smo predstavili SRS 32 – Računovodske rešitve za izvajalce gospodarskih javnih služb. Kot strokovne dosežke pa smo predstavili Smernice o računovodenju javno-zasebnih partnerstev kanadskega Odbora za računovodske standarde. Nato smo na kratko predstavili osnovno pojmovanje energetskega sektorja ter v povezavi z njim javno-zasebna partnerstva. 
Predstavili smo pogodbe o nakupu električne energije, ki je običajno oblika javno-zasebnega partnerstva, po katerem zasebni partner zgradi in financira projekt za javnega partnerja, ki mu nato v več letih povrne vložena sredstva (Elwakil in Hegab, 2018). V nadaljevanju smo predstavili tri primere javno-zasebnih partnerstev (koncesija, pogodba o nakupu električne energije in najem). Na primeru projektov v energetskem sektorju, kot so izgradnja sončne elektrarne, najem električnih polnilnic in pogodbe o nakupu električne energije pričujoče delo analizira, kakšne računovodske obravnave poslovnih dogodkov se poslužujeta oba partnerja. Kot zadnje, smo predstavili nekaj ključnih pojmov pri ustreznem računovodenju za javno-zasebna partnerstva in iz računovodskega vidika analizirali predstavljene primere iz vidika zasebnega in javnega partnerja.
Kljub obsežni tuji literaturi, ki obravnava raznolike vidike javno-zasebnih partnerstev, se delo osredotoča na zapolnitev primanjkljaja v slovenski literaturi na tem področju. Z analizo in primerjavo tujih teoretičnih modelov in študij primerov (Gerrard, 2001; Vecchi in drugi, 2021) z veljavnim Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu v Sloveniji, delo prispeva k razumevanju in pojasnitvi morebitnih nejasnosti pri računovodski obravnavi različnih modelov javno-zasebnih partnerstev v slovenskem okolju.
V delu smo si zastavili tri hipoteze. Prvo hipotezo (Po mnenju številnih avtorjev je javno-zasebno partnerstvo oblika izvedbe projekta, ki ima več koristi kot slabosti v primerjavi s projektom, ki bi ga izvedla samo organizacija iz javnega sektorja.) in drugo hipotezo (Določbe v slovenskih pravnih pravilih na področju javno-zasebnega partnerstva v zvezi z računovodenjem javno-zasebnega partnerstva so skladne s strokovnimi pravili glede računovodenja javno-zasebnega partnerstva.) smo potrdili. Tretjo hipotezo smo ovrgli.</dc:description><dc:publisher>Z. Sandić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-24 15:24:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97603</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 334.72:657</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 278285315</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
