<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kreuzzüge und interkulturelle Aspekte im "Willehalm"</dc:title><dc:creator>Vintar,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Dejan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>srednji vek</dc:subject><dc:subject>križarske vojne</dc:subject><dc:subject>viteška etika</dc:subject><dc:subject>Wolfram von Eschenbach</dc:subject><dc:subject>Willehalm</dc:subject><dc:subject>kulturni spopad.</dc:subject><dc:description>Križarske vojne so bile vojaška operacija zahodnoevropskega krščanstva, usmerjena proti islamski kulturi bližnjega vzhoda. Trajale so od 11. do 13. stoletja. Takrat je bila v krščanskem svetu ustvarjena podlaga za križarko gibanje; sprva z notranjo prenovo, nato pa še s cerkveno-političnim reformnim gibanjem. Cerkev je dosegla višek svoje moči. Krščanstvo se je polariziralo v razmerju do zunanjega sveta, kar je privedlo do sovražnega razmerja med krščanstvom in islamom, najvplivnejšima religijama v evro-azijskem prostoru. Do spopada v obliki križarskih vojn je prišlo zaradi dejstva, da sta obe religiji dovoljevali uporabo nasilja. Zgodovina religij ni zgodovina pacifizma. Obojestranska filozofija je legitimirala vojno v imenu in v službi boga. Križarska ideja je močno vplivala na srednjeveški svet. Privedla je do združitve krščanske in viteške etike; tostranstvo in onostranstvo sta postala povezana. Križarska vojna je za srednjeveškega človeka pomenila uresničitev božje dolžnosti. Sčasoma je križarsko navdušenje splahnelo; prišlo je do soočenja z resničnostjo, ki je razkrinkala prejšnji idealizem. V delu »Willehalm« Wolframa von Eschenbacha je obravnavan človeški vidik svete vojne. Vojna med kristjani in muslimani je opisana kot obžalovanja vreden spopad. Prihaja do dvoma o smislu vojne med različno verujočimi. Gre za poskus premostitve kulturnih nasprotij, vendar pa zaključek dela daje le malo upanja na miroljubno sobivanje krščanskega zahoda in muslimanskega vzhoda. Danes, okoli 800 let kasneje, konflikt še vedno ni razrešen. </dc:description><dc:publisher>[A. Vintar]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-02-11 11:18:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>9762</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 821.112.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16889352</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:QDSTD51M</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
