<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Litispendenca in sorodne pravde</dc:title><dc:creator>Škarja,	Naja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Baghrizabehi,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>litispendenca</dc:subject><dc:subject>sorodne pravde</dc:subject><dc:subject>identičnost postopka</dc:subject><dc:subject>istovetnost strank</dc:subject><dc:subject>istovetnost tožbenega zahtevka</dc:subject><dc:subject>tveganje nezdružljivih sodb</dc:subject><dc:subject>tesna povezava.</dc:subject><dc:description>Litispendenca in sorodne pravde predstavljajo osrednja mehanizma za preprečevanje vzporednih postopkov in nezdružljivih sodnih odločb v evropskem civilnem procesnem pravu. Vzporedni postopki, ki pogosto nastanejo zaradi taktičnih ravnanj strank, pomenijo resno tveganje za pravno varnost, predvidljivost sodnega varstva in učinkovito delovanje sodnih sistemov znotraj EU. Kadar o istem ali tesno povezanem pravnem vprašanju hkrati odločata dve sodišči različnih držav članic, se poveča tveganje za izdajo nezdružljivih sodb. Evropski zakonodajalec je zato vzpostavil mehanizme za usklajevanje pristojnosti, danes urejene predvsem v Uredbi 1215/2012. Temeljni cilj ureditve je s preprečevanjem izdaje nezdružljivih sodb v različnih državah članicah EU omogočiti prost pretok sodnih odločb ter tako zagotoviti materialno usklajenost med pravnimi rešitvami, ki se tradicionalno dosega s priznavanjem in izvrševanjem tujih sodb. Litispendenca je institut, namenjen preprečevanju vzporednih postopkov med istimi strankami o istem zahtevku. Gre za negativno procesno predpostavko, katere obstoj preprečuje dopustnost začetka nove pravde ter meritorno odločanje o sporu. Urejena je v členu 29 Uredbe 1215/2012, ki vzpostavlja strogo pravilo prednosti, po katerem ima v primeru konflikta dveh identičnih postopkov prednost za obravnavo zadeve sodišče, ki je postopek začelo prvo. Da se pravilo prednosti sploh lahko uporabi, morajo biti vzpostavljeni pogoji za uporabo pravil o litispendenci, ki jih je skozi sodno prakso razvilo Sodišče EU. Podana mora biti trojna identiteta spora, in sicer identiteta strank, identiteta predmeta spora ter identiteta podlage. Za razliko od litispendence sorodne pravde, urejene v členu 30 Uredbe 1215/2012, ne temeljijo na identičnosti postopkov, temveč uvajajo nabor pravil, ki se uporabljajo v primerih, ko pogoji za litispendenco niso izpolnjeni. Gre za situacije, v katerih sta dve pravdi med seboj tako tesno povezani, da je njuna skupna obravnava smotrna, da se prepreči tveganje nezdružljivih sodb, ki bi lahko nastale, če bi se obravnavali ločeno. Oba člena si torej prizadevata preprečiti situacije, v katerih bi sodišča različnih držav članic izdala nasprotujoče si in potencialno nezdružljive sodbe, vendar pa člen 30 zasleduje širši cilj in to počne z namenom spodbujanja pravilnega izvajanja sodne oblasti ter enotnega delovanja nacionalnih sistemov v EU. Iz tega izhaja, da je nezdružljive sodbe treba preprečiti ne le zato, ker ovirajo postopke vzajemnega priznavanja sodb, temveč tudi zato, ker je neskladnost sama po sebi nezdružljiva z evropskim procesnim sistemom.</dc:description><dc:publisher>N. Škarja</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-26 08:22:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97630</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.9:341.9(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 279849987</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
