Med javnim interesom in trgom: pravni okvir enotne organizacije za odpadke v luči prava EUBrusar, Anja (Avtor) Hojnik, Janja (Mentor) pravo varstva okoljarazširjena odgovornost proizvajalcanačelo onesnaževalec plačastoritev splošnega gospodarskega pomenasvoboda gospodarske pobudenačelo sorazmernostiustavna presojapostopek predhodnega odločanja.V magistrski nalogi je podrobno analiziran institut proizvajalčeve razširjene odgovornosti (v nadaljevanju PRO) v slovenski zakonodaji. PRO je institut okoljskega prava, ki povezuje zasebnopravno odgovornost in javnopravno ureditev, saj gre za obveznost gospodarskih subjektov, ki delujejo na trgu. Na drugi strani mora država, kot zakonodajalec to obveznost s pravili javnega prava urejati, saj zasleduje javni interes. Ker je uresničevanje tega koncepta EU prepuščen državam, je v praksi značilna raznolikost nacionalnih ureditev. Naloga obravnava razvoj slovenskega sistema PRO na področju ravnanja z odpadki, ki se je zaradi izkazanih pomanjkljivosti moral spremeniti. Osrednja tema naloge je presoja skladnosti nove ureditve po ZVO-2 s pravom EU, ki uvaja sistem monopolnega nepridobitnega izvajanja dejavnosti PRO, ter razmerje javnega interesa in trga. Temeljne svoboščine notranjega trga, predvsem svoboda ustanavljanja in prost pretok storitve, ter zakoniti cilji varstva okolja, ki jih zasledujejo države članice v javnem interesu, izhajajo iz primarnega prava EU, pri čemer morajo države članice zasledovati in uresničevati oba cilja. Osrednji del naloge je zato namenjen analizi sodbe Sodišča EU v zadevi (C-254/23) INTERZERO, ki je bila Sodišču EU predložena na podlagi predhodnega vprašanja Ustavnega sodišča Republike Slovenije, in predstavlja pomembno prelomnico v razumevanju razmerja med javnim interesom in trgom v pravu EU. Iz sodbe izhaja, da kadar država zasleduje cilje v javnem interesu, pravo EU ne zagotavlja neomejenega dostopa do trga. Ukrepi za dosego teh ciljev morajo biti sorazmerni, nediskriminatorni in transparentni, tako da je državam članicam priznana široka prosta presoja pri izbiri instrumentov za uresničevanje okoljskih ciljev. Iz tega sledi, da sama ureditev PRO v ZVO-2 ni neskladna s pravom EU. Ustavnemu sodišču je bila naložena presoja omejitev, ki veljajo za gospodarske subjekte zavezane po ZVO-2 glede obveznosti PRO, v okviru in ob upoštevanju razlage, ki jo je podalo SEU v zadevi INTERZERO.A. Brusar20262026-04-07 15:31:37Magistrsko delo/naloga97720UDK: 349.6(043.3)COBISS_ID: 279814915sl