<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj hitrosti pri plavalcih</dc:title><dc:creator>Ozanič,	Rene	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipošek,	Silvester	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>plavanje</dc:subject><dc:subject>hitrost</dc:subject><dc:subject>biomehanika</dc:subject><dc:subject>sprintersko plavanje</dc:subject><dc:subject>trening hitrosti</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava razvoj hitrosti pri plavalcih kot enega ključnih dejavnikov športne uspešnosti v sodobnem tekmovalnem plavanju. Ker se rezultati na najvišji ravni pogosto merijo v stotinkah sekunde, postaja optimizacija hitrosti odločilni element tekmovalne priprave, zlasti v sprinterskih disciplinah. Hitrost v plavanju ni zgolj posledica mišične moči, temveč rezultat kompleksnega medsebojnega delovanja biomehanskih, fizioloških, morfoloških in psiholoških dejavnikov.
V teoretičnem delu naloga najprej opredeli biomehanske zakonitosti plavalne hitrosti, ki temeljijo na razmerju med propulzivno silo in hidrodinamičnim uporom. Poseben poudarek je namenjen zmanjševanju upora, optimizaciji položaja telesa, razmerju med frekvenco in dolžino zaveslaja ter pomenu koordinacije gibanja. Podrobneje so analizirani tudi start, obrat in podvodna faza, ki pri sprinterskih disciplinah predstavljajo pomemben delež končnega rezultata.
V nadaljevanju so predstavljeni fiziološki mehanizmi sprinterskega plavanja, pri čemer je izpostavljena vloga anaerobnih energijskih sistemov, predvsem fosfagenega sistema in anaerobne glikolize. Obravnavana je tudi nevromuskularna aktivacija, rekrutacija hitrih mišičnih vlaken ter toleranca na visoko intenzivne obremenitve, ki omogočajo ohranjanje maksimalne hitrosti skozi celotno razdaljo. Posebna pozornost je namenjena razlikam med kratkoprogaši in dolgoprogaši, saj se skupini razlikujeta po energijskih sistemih, strukturi treninga, telesnih značilnostih in psihološkem profilu.
Naloga analizira sodobne metode razvoja hitrosti, vključno s sprinterskim intervalnim treningom, treningom z uporom, pristopom overspeed ter suho vadbo za razvoj eksplozivne moči. Poudarjena je tudi vloga periodizacije in taperinga kot ključnih elementov optimalne realizacije zmogljivosti na tekmovanju. V sklopu psiholoških dejavnikov sta obravnavani vizualizacija in motivacija, ki pomembno vplivata na kakovost izvedbe, regulacijo aktivacije ter dolgoročno vztrajanje v zahtevnem trenažnem procesu sprinterskega plavanja.</dc:description><dc:publisher>R. Ozanič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-08 11:27:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97731</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 797.21(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 278855171</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
