Učinkovitost ozelenitve medvrstnega prostora v integriranem pridelovanju hmeljaOsojnik, Jana (Avtor) BAVEC, Franci (Mentor) hmeljozelenitevdosevkiorganska snovpridelekNa poskusnem polju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo leta 2005, po zadnjem osipavanju hmelja, v medvrstni prostor sejali različne dosevke: oljno redkev (Raphanus sativus), belo gorjušico (Sinapis alba), črno deteljo (Trifolium pratense) in mešanico: ajdo (Fagopyrum esculentum), grašico (Vicia sp.) in facelijo (Phacelia tanatacetifolia). Sočasno smo izvedli kontrolno obravnavo (brez dosevka). Poskus je bil zasnovan kot enofaktorski, s petimi obravnavanji v treh ponovitvah. S poskusom smo želeli preveriti prednosti in slabosti dosejavanja medvrstnega prostora v hmeljišču ter spremljati prirast dosevkov. Ugotoviti smo želeli tudi to, v kolikšnem obsegu lahko nadomestimo organsko snov v tleh. Sklepamo lahko, da je za ozelenitev najprimernejša oljna redkev, ki je poleg najvišjih prirastov in intenzitete rasti tudi dokaj neobčutljiva na gaženje s stroji. Sprejemljive rezultate je od začetka kazala tudi mešanica: ajde, facelije in grašice, vendar je ajda, ki se je polomila, dala proti koncu rastne dobe slabše rezultate. Za črno deteljo je bilo neugodno zasenčevanje, vendar pa je bujno rastla po spravilu hmelja, ko je bilo več svetlobe. Bela gorjušica se je v poskusu pokazala kot najmanj primerna zaradi najmanjšega deleža prirasta organske mase. 20092009-02-16 11:04:24Diplomsko delo9776COBISS_ID: 2741036NUK URN: URN:SI:UM:DK:RO597EBBsl