<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dnevno brezdomstvo med mladimi na območju podravske regije</dc:title><dc:creator>Kolar,	Erika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kumer,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>brezdomstvo</dc:subject><dc:subject>dnevno brezdomstvo</dc:subject><dc:subject>družbena geografija</dc:subject><dc:subject>urbana geografija</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:description>V raziskavi sem obravnavala pojav dnevnega brezdomstva, ki predstavlja pomemben, vendar 
v strokovni in širši javnosti pogosto prezrt del vsakdanjih življenjskih izkušenj številnih 
posameznikov. Raziskava se nanaša na območje Podravske regije, ki predstavlja moje lokalno 
okolje. Dnevno brezdomstvo je v strokovni literaturi relativno slabo raziskano, kar predstavlja 
pomembno raziskovalno vrzel. Namen naloge je bil analizirati razširjenost pojma ter 
razumevanje in interpretacije tega pojava med posamezniki. Cilj raziskave je bil analitično 
obravnavati pojem ter prispevati k njegovi večji prepoznavnosti, saj zaradi omejene javne in 
strokovne obravnave pogosto ostaja spregledan. 
Raziskovalno delo je bilo razdeljeno na dva dela – teoretični in empirični del. Teoretični del je 
bil namenjen poglobljenemu razumevanju obravnavanega pojma. Tipologija brezdomstva 
pojem razčleni na številne podtipe, pri čemer brezdomstvo ne zajema zgolj oseb brez strehe nad 
glavo, ki so vidne v javnem prostoru. Poleg vidnih obstajajo tudi bolj prikrite oblike 
brezdomstva, med katere sodi dnevno brezdomstvo, pri katerem posamezniki sicer imajo 
bivališče, vendar zaradi različnih dejavnikov v njem ne morejo razvijati temeljnih vrednot, se 
ne počutijo varne in se zato čez dan pogosteje zadržujejo na javnih površinah, da bi se izognili 
stikom z osebami v domačem okolju. Razmejitev med domovanjem in bivanjem je lahko 
subjektivno različno razumljena, vendar idealiziran pomen doma ne bi smel biti omejen zgolj 
na njegov fizični vidik. V domu naj bi posameznik čutil varnost, pripadnost, razvijal vrednote 
in zastavljal ter dosegal svoje cilje. Če temu ni tako, lahko dom predstavlja ravno obratno 
situacijo.  
V empiričnem delu sem izvedla intervjuje s strokovnimi institucijami in društvi, ki delujejo na 
področju brezdomstva in so v neposrednem stiku z brezdomci ter dnevnimi brezdomci, z 
namenom pridobitve vpogleda v njihovo pripravljenost na obravnavo obravnavanega pojava ter 
načine soočanja z njim. V okviru intervjujev sem ugotavljala vpliv ruralnega in urbanega okolja 
na pojav dnevnega brezdomstva. Ugotavljala sem tudi vpliv tehnologije, ki posameznike 
pogosto usmerja v drugačne oblike preživljanja časa in socialnih interakcij. Za nekatere 
posameznike tehnologija predstavlja obliko zavetja oziroma umika iz javnega in socialnega 
prostora. </dc:description><dc:publisher>[E. Kolar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-04-21 10:36:59</dc:date><dc:type>Raz. nal. na višji ali visoki šoli</dc:type><dc:identifier>97862</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
