<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obdavčitev plač v kovinski industriji -  primerjalna analiza v treh državah</dc:title><dc:creator>Mulec,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hauptman,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bruto plača</dc:subject><dc:subject>neto plača</dc:subject><dc:subject>dohodnina</dc:subject><dc:subject>prispevki za socialno varnost</dc:subject><dc:subject>olajšave</dc:subject><dc:subject>kovinska industrija</dc:subject><dc:subject>zakonodaja.</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava primerjalno analizo obdavčitve plač v treh državah Evropske unije. Osrednja tema naloge so osnovne plače, prispevki delavca in delodajalca za socialno varnost, dohodnina in olajšave v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Raziskava temelji na proučevanju vpliva davkov in prispevkov na višino neto plač zaposlenih v kovinski industriji, ter primerjavi stroškov plač za delodajalce v posamezni državi. Namen raziskav je bil primerjati razlike v obdavčitvi plač med izbranim državami, ter ugotoviti kako davčni in prispevni sistem vpliva na neto zaslužek delavcev. 
V okviru naloge je bila izvedena primerjalna analiza, ki temelji na sekundarnih podatkih in vključuje pregled bruto in neto plač ter strukture obdavčitve dela. Poseben poudarek je bil namenjen razlikam v prispevnih stopnjah in dohodninskih sistemih, ki pomembno vplivajo na neto zaslužek delavcev.
Po opravljeni primerjalni analizi smo ugotovili, da med primerjanimi državami znotraj Evropske unije obstajajo razlike, v osnovnih bruto plačah delavcev istega poklica in prav tako razlike v dohodninskem sistemu in prispevnih stopnjah. Ugotovljeno je bilo, da dohodnina in prispevki delavcev in delodajalcev za socialno varnost vplivajo na višino neto plače, kar nam pove, da višja bruto plača ne pomeni nujno tudi višje neto plače.
Ugotovitve raziskave prispevajo k lažjemu razumevanju vpliva dohodnine in prispevkov na neto plače ter poudarjajo pomen upoštevanja obdavčitve plač pri primerjavah med državami. Rezultati so uporabni za oblikovalce ekonomskih politik, delodajalce in delavce, saj omogočajo bolj informirano odločanje na trgu dela.</dc:description><dc:publisher>M. Mulec]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-04 13:03:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>97951</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 331.2:336.22</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290608899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
