<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dohodkovna neenakost med starejšimi: demografski ali ekonomski dejavniki?</dc:title><dc:creator>Jurić,	Santina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boršič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dohodkovna neenakost</dc:subject><dc:subject>finančna stiska</dc:subject><dc:subject>starejše prebivalstvo</dc:subject><dc:subject>Nemčija</dc:subject><dc:subject>Romunija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava problem dohodkovne neenakosti in finančne stiske med starejšimi prebivalci v Evropi, s posebnim poudarkom na primerjavi med Nemčijo in Romunijo. Dohodkovna neenakost predstavlja kompleksen družbeno-ekonomski pojav, ki pomembno vpliva na življenjski standard, socialno varnost in občutek blaginje posameznikov. V teoretičnem delu je obravnavana širša problematika dohodkovne neenakosti, pri čemer se opozarja na vpliv demografskih, ekonomskih in institucionalnih dejavnikov, kot so izobrazba, starost, struktura gospodinjstev, zaposlitveni status ter socialne politike, na oblikovanje finančne ranljivosti posameznikov in gospodinjstev. Empirični del temelji na podatkih osme izdaje raziskave SHARE, ki zajema prebivalce, starejše od 50 let. Analiza z uporabo logističnega regresijskega modela omogoča oceno verjetnosti finančne stiske glede na izbrane demografske, ekonomske in socialne dejavnike. Rezultati kažejo, da so dohodek, starost, zaposlitveni status, izobrazba ter interakcija zakonskega stanu in premoženja ključni dejavniki, ki vplivajo na finančno ranljivost starejših. V Nemčiji lahko izpostavimo zaščitni učinek kombinacije zakonskega stanu in premoženja, medtem ko v Romuniji izstopata izobrazba in zaposlenost kot najmočnejša dejavnika zmanjševanja verjetnosti finančne stiske. Ugotovitve potrjujejo pomen institucionalnega in gospodarskega konteksta ter opozarjajo na vlogo stabilnih socialnih sistemov in učinkovitih politik redistribucije pri krepitvi finančne varnosti starejših. Delo prispeva k boljšemu razumevanju finančne ranljivosti starejših v Evropi in ponuja izhodišča za oblikovanje politik, ki zmanjšujejo dohodkovne razlike ter spodbujajo socialno pravičnost in trajno finančno varnost v starosti.</dc:description><dc:publisher>S. Jurić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-11 12:14:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98045</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 331.2:330.59</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 281942787</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
