Vloga koordinatorja Evropskega parlamenta za otrokove pravice v sistemu zaščite otrok pri mednarodnih ugrabitvahKobe, Rebeka (Avtor) Kraljić, Suzana (Mentor) razmerje med starši in otrocinačelo največje otrokove koristimednarodna ugrabitev otrokaKonvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrokBruseljska uredba IIbmediacijakoordinacijaKoordinator Evropskega parlamenta za otrokove pravicecentralni izvršilni organ.Magistrsko delo obravnava vlogo koordinatorja Evropskega parlamenta za otrokove pravice v sistemu zaščite otrok pri mednarodnih ugrabitvah, s posebnim poudarkom na pomenu mediacije in medinstitucionalnega sodelovanja. Število čezmejnih družinskih razmerij je v sodobnem času zaradi globalizacije in povečane mobilnosti prebivalstva močno naraslo, posledično pa se je povečalo tudi število mednarodnih družinskih sporov. Še posebej pereča je tema mednarodnega protipravnega odvzema otrok. Čezmejni družinski postopki združujejo različne pravne rede, kulturna ozadja in institucionalne akterje, kar otežuje hitro in učinkovito zaščito največje otrokove koristi. V ospredju teme magistrskega dela je mediacija kot učinkovit in otroku prijaznejši način reševanja sporov v primerih mednarodne ugrabitve otrok. Reševanje primerov mednarodne ugrabitve otrok je pogosto kompleksno z vidika vključenosti več dejavnikov, kar lahko podaljša postopek in poglobi konflikt med starši. Mediacija v takih primerih omogoča bolj fleksibilen, manj formalen, a vseeno strokoven pristop, ki spodbuja komunikacijo med strankama in hkrati upošteva potrebe otroka. Posebej pomembna je čezmejna mediacija, ki lahko prispeva k hitrejši rešitvi spora, zmanjša obremenjenost sodišč ter prepreči nadaljnje zaostrovanje odnosov. Pri tem sta ključnega pomena tudi učinkovito sodelovanje pristojnih organov in ustrezna usposobljenost mediatorjev za delo v mednarodnem okolju. V primerih mednarodne ugrabitve otrok ni zanemarljiva niti vloga koordinatorja Evropskega parlamenta za otrokove pravice, ki deluje kot povezovalni člen med starši, nacionalnimi organi in drugimi vključenimi institucijami. V opis nalog koordinatorja Evropskega parlamenta za otrokove pravice sodi predvsem posredovanje informacij, usmerjanje staršev k ustreznim postopkom ter spodbujanje uporabe mediacije kot načina mirnega reševanja sporov. Koordinator nima formalnih pristojnosti za odločanje, vendar pa lahko s sodelovanjem z nacionalnimi organi, sodišči, mediatorji in drugimi deležniki prispeva k bolj usklajenemu pristopu pri obravnavi čezmejnih družinskih sporov. Takšna koordinacija je posebej pomembna v situacijah, kjer se prepletajo različni pravni sistemi in postopki ter kjer ti zahtevajo hitro izmenjavo informacij in učinkovito komunikacijo med vpletenimi akterji.R. Kobe20262026-05-13 08:29:12Magistrsko delo/naloga98070UDK: 347.61/.64:341.231.14-053.2(043.3)COBISS_ID: 285230851sl