Vpliv deinstitucionalizacije na kakovost življenja oseb z motnjo v duševnem razvojuBreznik, Jan (Avtor) Cilar Budler, Leona (Mentor) skupnostne oblike bivanjasamostojnostsocialna vključenostUvod: Deinstitucionalizacija je definirana kot prehod oseb z motnjami v duševnem razvoju iz velikih institucij v skupnostne oblike bivanja. Institucionalno okolje pogosto omejuje njihovo avtonomijo zaradi depersonalizacije in rigidnih strokovnih praks. Proces deinstitucionalizacije spodbuja samoodločanje, večjo vključenost ter aktivno sodelovanje posameznikov v vsakdanjem življenju in skupnosti. Metode: Izvedli smo pregled literature v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate (EBSCOhost), MEDLINE (EBSCOhost), PubMed, Cochrane Library, Web of Science in Wiley Online Library. Raziskave, vključene v analizo, so bile kritično ocenjene z orodjem JBI, podatki pa analizirani s pomočjo tematske analize. Postopek izbora raziskav je prikazan z diagramom PRISMA. Rezultati: V rezultate smo vključili sedem raziskav različnega tipa. Vključili smo tri sistematične preglede, tri kvaziekperimentalne raziskave in eno kvalitativno raziskavo. Deinstitucionalizacija izboljšuje samostojnost, avtonomijo in blagostanje oseb z motnjo v duševnem razvoju. Veliko vlogo imata predvsem kakovost podpore in dostop do storitev. Kljub pozitivnim učinkom pa se pojavljajo tveganja, kot so ranljivost, osamljenost in neenotni dolgoročni izidi. Razprava in zaključek: Proces deinstitucionalizacije izboljšuje kakovost življenja, poveča samostojnost in vključenost oseb z motnjo v duševnem razvoju. Uspešnost tega procesa temelji na individualizirani podpori, dostopnih storitvah in sodelovanju vključenih. Kljub temu so potrebne nadaljnje, predvsem longitudinalne raziskave o dolgoročnih učinkih, vlogi osebja in učinkovitosti modelov podpore.[J. Breznik]20262026-05-21 20:22:53Magistrsko delo/naloga98171UDK: 613-056.34+364-786.2(043.2)COBISS_ID: 283266819sl