<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Narečna poimenovanja zdravilnih rastlin v izbranih vzhodnodolenjskih govorih</dc:title><dc:creator>Potrč,	Melani	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Koletnik,	Mihaela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dialektologija</dc:subject><dc:subject>dolenjska narečna skupina</dc:subject><dc:subject>vzhodnodolenjski govor</dc:subject><dc:subject>jezikoslovni in kulturološki vidik</dc:subject><dc:subject>zdravilne rastline</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu so predstavljena narečna poimenovanja zdravilnih rastlin, zbrana s terensko raziskavo po vaseh Mirnske in Temeniške doline. V tem območju se govori vzhodnodolenjsko podnarečje dolenjske narečne skupine. Izbrane vasi smo predstavili z geografskega in zgodovinskega vidika, saj so prav naravne danosti in preteklost vplivali na razvoj jezika teh krajev. Narečna poimenovanja zdravilnih rastlin predstavljajo pomemben del nesnovne kulturne dediščine. So vpogled v preteklost ter pričajo o tem, kako so ljudje nekoč razumeli in uporabljali določene rastline. Rastlinske vrste so razvrščene po botaničnem sistemu Male flore Slovenije z dodanimi poknjiženimi narečnimi poimenovanji in fonetičnimi zapisi. Informatorji so prepoznali 105 rastlinskih vrst in zanje navedli 217 narečnih poimenovanj. Osrednji del magistrskega dela predstavlja analiza rastlinskih vrst z jezikoslovnega (besedotvorni, dialektološki, etimološki, frazeološki) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Dokumentiranost narečnih poimenovanj smo preverili v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Pleteršnikovem slovarju, Slovenskem etimološkem slovarju, Bezlajevem slovarju in Slovarju slovenskih frazemov. Ugotovljeno je bilo, da se velik del narečnih besed pojavlja v knjižnih slovarjih, manjši delež poimenovanj, ki niso zabeleženi v knjižnih slovarjih, pa kaže na izrazito lokalno specifiko. Večina zbranih leksemov je praslovanskega izvora. Največ prevzetih leksemov je iz germanskih jezikov, sledijo romanski jeziki. V Slovarju simbolov smo našli simbolne pomene za približno eno petino prepoznanih rastlinskih vrst. Od informatorjev smo prejeli informacije o uporabi rastlinskih vrst, ki smo jih razvrstili po različnih področjih uporabe. Največ rastlinskih vrst se uporablja na področju zdravilstva, sledi prehrana in uporaba za dekorativne namene. Z zbranim gradivom smo dokumentirali velik del vzhodnodolenjskih narečnih poimenovanj zdravilnih rastlin ter s tem prispevali k ohranjanju narečne in etnobotanične dediščine.</dc:description><dc:publisher>M. Potrč</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-24 22:17:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98188</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6'28:633.8(497.4Dolenjska))(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 281318915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Dolenjska (Slovenija);</dc:coverage></metadata>
