<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza letnega poročila podjetja X, ki ga je sestavila umetna inteligenca</dc:title><dc:creator>Mrakič,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>letno poročilo</dc:subject><dc:subject>Zakon o gospodarskih družbah</dc:subject><dc:subject>Slovenski računovodski standardi</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>kakovost letnih poročil</dc:subject><dc:subject>primerjalna analiza.</dc:subject><dc:description>Letno poročilo predstavlja enega ključnih instrumentov poslovnega poročanja, saj celovito prikazuje poslovanje in finančno uspešnost podjetja v določenem obdobju. Njegov namen je uporabnikom, kot so delničarji ali potencialni vlagatelji, zagotoviti informacije o poslovanju in finančni uspešnosti podjetja. V Sloveniji pripravo letnih poročil ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Obseg letnega poročanja gospodarskih družb je odvisen od njihove velikosti, manjše poročajo manj obsežno, večje pa bolj. Težko pa je oceniti kakovost letnih poročil in jih med seboj primerjati, saj ni določenega enotnega, jasnega in mednarodno primerljivega kriterija za ocenjevanje kakovosti letnih poročil. 
Umetna inteligenca je dandanes vse bolj povezana z našim vsakdanjim življenjem in z ekonomijo. Namen magistrskega dela je analizirati kakovost letnega poročila, ki ga ustvari umetna inteligenca, ter ga primerjati z letnim poročilom dejanskega podjetja. Poudarek je na tem, ali lahko umetna inteligenca zagotovi enako raven kakovosti, kot jo zagotavlja strokovno pripravljeno poročilo. 
Za ocenjevanje kakovosti smo uporabili 21-točkovni indeks kakovosti letnih poročil, ki je sestavljen iz 5 glavnih značilnosti: relevantnost, zanesljiva merljivost, razumljivost, primerljivost in pravočasnost. Na podlagi tega modela je bila izvedena primerjalna analiza med obema poročiloma. Rezultati raziskave kažejo, da umetna inteligenca sicer omogoča hitro ustvarjanje vsebin in ima potencial za izboljšanje učinkovitosti, vendar trenutno še ne dosega zahtevane ravni skladnosti z zakonodajo in računovodskimi standardi. 
Če bo umetna inteligenca v prihodnosti integrirana v programsko opremo podjetja (npr. Pantheon, BizBox), bodo analize podatkov bolj natančne, vendar bo še vedno morala biti v ospredju človeška prisotnost za nadzor. Naša sklepna ugotovitev je, da umetna inteligenca (v obravnavanem primeru ChatGPT 5) trenutno še ne more nadomestiti delo računovodje in na podlagi danih podatkov ne more sestaviti letnega poročila, ki bi bilo v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) in s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS). Zaključimo lahko z mislijo, da poklic računovodje trenutno ni ogrožen. Ker pa razvoj umetne inteligence hitro napreduje, bo treba v prihodnosti razmišljati o prilagoditvi vloge računovodje, ki se bo usmerjala v nadzor in pregled podatkov.</dc:description><dc:publisher>M. Mrakič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-25 21:30:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98197</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 657.375:004.8</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 287729155</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
