<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjalna analiza obdavčitve plač v Sloveniji in izbranih državah Evropske unije - kateri sistemi so najbolj ugodni za zaposlene in delodajalce</dc:title><dc:creator>Merc,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jovanovič,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>obdavčitev plač</dc:subject><dc:subject>davčni primež</dc:subject><dc:subject>neto plača</dc:subject><dc:subject>strošek delodajalca</dc:subject><dc:subject>primerjalna analiza</dc:subject><dc:subject>pravna varnost.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava obdavčitev plač v Sloveniji v primerjavi z izbranimi državami Evropske unije, in sicer Hrvaško, Nemčijo, Madžarsko in Estonijo. Obdavčitev dela pomembno vpliva na razpoložljivi dohodek zaposlenih, stroške delodajalcev ter konkurenčnost gospodarstva. V Sloveniji je obremenitev plač relativno visoka, kar se kaže v manj ugodnem razmerju med bruto plačo, neto prejemkom zaposlenega in skupnim stroškom delodajalca.
Primerjava pokaže, da se analizirane države razlikujejo predvsem po strukturi davčnega sistema, višini prispevkov za socialno varnost, uporabi davčnih olajšav in stopnji progresivnosti dohodnine. Madžarska in Estonija z enotnejšo davčno strukturo omogočata večjo preglednost in predvidljivost obdavčitve, medtem ko Slovenija, Hrvaška in Nemčija s progresivno obdavčitvijo dosegajo večjo redistributivno funkcijo, a tudi višjo obremenitev pri višjih dohodkih. 
Rezultati analize nakazujejo, da slovenski sistem obdavčitve plač v primerjavi z analiziranimi državami ni med najbolj ugodnimi, zlasti z vidika razmerja med neto plačo in stroškom delodajalca. Pomembna ugotovitev dela je tudi, da ugodnost davčnega sistema ni odvisna zgolj od višine davčnih stopenj, temveč tudi od preglednosti, stabilnosti in pravne predvidljivosti ureditve. Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da izboljšanje slovenskega sistema ne vključuje le znižanja obremenitve dela, temveč tudi oblikovanje bolj jasne in dolgoročno stabilne davčne ureditve.</dc:description><dc:publisher>M. Merci]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-31 20:43:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98266</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 331.2:336.22</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 287725827</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
