<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravice kupcev pri nakupu novogradenj</dc:title><dc:creator>Žekš,	Nena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrenčur,	Renato	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>varstvo kupcev</dc:subject><dc:subject>kogentna pravila</dc:subject><dc:subject>jamčevalni zahtevki</dc:subject><dc:subject>napake v solidnosti gradnje</dc:subject><dc:subject>bančna garancija</dc:subject><dc:subject>skrbniški račun</dc:subject><dc:subject>prodajna pogodba.</dc:subject><dc:description>Nakup nepremičnine je za veliko večino posameznikov najpomembnejša življenjska finančna odločitev in hkrati pravni posel, pri katerem je kupec v šibkejšem položaju nasproti investitorju, ki je praviloma strokovnjak na svojem področju in razpolaga z bistveno več znanja, izkušnjami in večjo pogajalsko močjo. Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) je bil sprejet ravno z namenom odpraviti to neravnovesje in kupcem zagotoviti učinkovit sistem pravnega varstva. 
V pričujočem magistrskem delu je poudarek na analizi pogojev za veljavno sklenitev prodajne pogodbe, zahtevkov kupca v primeru stvarnih in pravnih napak ter napak v solidnosti gradnje, ki se v sodni praksi kažejo kot najpogostejši vir sporov. Analiza je pokazala, da so roki za uveljavljanje zahtevkov po splošnih pravilih obligacijskega prava relativno neustrezni glede na  naravo nepremičnine kot predmeta prodajne pogodbe in ne dosegajo ravni, ki bi glede na vrednost in pomen dobrine bila smiselna. Posebej se obravnavajo tudi instituti zavarovanja kupčevih plačil, in sicer bančna garancija, skrbniški račun in notarska hramba. V zvezi z navedenim instrumenti zavarovanja je potrebno izpostaviti, da institut skrbniškega računa kljub visoki ravni normativnega varstva v praksi ni zaživel v zastavljeni obliki. Bančna garancija je operativno primernejša oblika zavarovanja, zakonodajalec pa je pustil prosto izbiro med zavarovanji kupčevih plačil. To v praksi povzroči, da se stranke pri poslovanju odločajo za preprostejše načine zavarovanja.
Empirični del magistrske naloge temelji na intervjuju s predstavnico gradbenega podjetja, ki je potrdil nekatere ugotovitve normativne analize. V podjetju stremijo k izvensodnemu reševanju konfliktov, tako rešujejo reklamacije in se kar v najvišji možni meri izogibajo sodnim sporom. Verjamejo, da je ključnega pomena primerna komunikacija in dobro pripravljena pogodbena dokumentacija. Sogovornica je pritrdila, da so nekateri postopki administrativno zahtevni ter da različna interpretacija nekaterih zakonskih določb med deležniki v praksi pomeni pomanjkljivost, ki ne redko vodi tudi v podaljšanje postopkov in zvišanje stroškov. Vsled navedenega sledi, da je normativni okvir varstva kupcev vsebinsko ustrezen, vendar v praksi ne dosega vedno ravni, ki jo je zastavil zakonodajalec, kar je posledica izvedbenih in ne normativnih vrzeli.</dc:description><dc:publisher>N. Žekš</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-04 13:04:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98314</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.235(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 285196547</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
