<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Proučitev procesov računovodenja s pripravo zaključnih računov in letnih poročil v občinah ter njihova učinkovitost</dc:title><dc:creator>Vrčkovnik,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zdolšek,	Daniel	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Proces računovodenja</dc:subject><dc:subject>občina</dc:subject><dc:subject>letno poročilo</dc:subject><dc:subject>zaključni račun</dc:subject><dc:subject>proračun.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava procese računovodenja ter pripravo zaključnega računa in letnega poročila v slovenskih občinah. Proučevano področje je pomembno, ker občina kot temeljna samoupravna lokalna skupnost deluje v okviru pravil javnih financ, javnega računovodstva in javnega poročanja, zato sta zaključni račun in letno poročilo med ključnimi dokumenti za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in nadzora nad porabo javnih sredstev. V ospredju raziskave je vprašanje, kako so v slovenskih občinah organizirani računovodski procesi ter kako v praksi poteka priprava zaključnega računa in letnega poročila.

V prvem delu magistrskega dela je obravnavan teoretičen okvir raziskave. Občina je predstavljena kot subjekt lokalne samouprave in kot oseba javnega prava, katere poslovanje je tesno povezano s proračunom, spremljanjem njegovega izvrševanja in poročanjem o porabi javnih sredstev. V nadaljevanju so obravnavani računovodenje v občini, njegova pravna in strokovna pravila, organizacija računovodske funkcije ter posebnosti računovodenja v javnem sektorju. Posebno poglavje v prvem delu je namenjeno zaključnemu računu in letnemu poročilu občine, njunemu pomenu, zakonodajnemu okviru ter vsebini in strukturi obeh dokumentov. Na tej podlagi je v tretjem poglavju predstavljen tudi proces priprave zaključnega računa in letnega poročila po posameznih fazah, od načrtovanja procesa, informacijskih sistemov in zbiranja podatkov do usklajevanja evidenc, priprave osnutkov, izdelave končnih dokumentov, njihove oddaje, objave in arhiviranja.

Empirični del magistrskega dela temelji na anketni raziskavi med slovenskimi občinami. Raziskava je bila izvedena s pomočjo vprašalnika, ki je bil poslan vsem 212 slovenskim občinam, v analizo pa je bilo vključenih 92 prejetih odgovorov. Ugotovitve kažejo, da imajo slovenske občine računovodsko funkcijo organizirano znotraj občinske uprave, največkrat kot samostojno notranjo računovodsko oziroma finančno službo ali kot del širše organizacijske enote. Večina občin ima računovodski proces vsaj delno formalno opisan, odgovornosti zaposlenih v samem procesu pa so pretežno jasno opredeljene. Nekoliko manj sistematična se kaže praksa rednega posodabljanja pravilnikov, postopkov in procesnih shem, saj občine notranje akte večinoma preverjajo po potrebi, ne pa v rednih ciklih.

 
Rezultati nadalje kažejo, da je informacijska podpora v večini občin dobro vzpostavljena. Občine večinoma uporabljajo enoten informacijski sistem za medletno delo in za pripravo zaključnega računa ter letnega poročila, prenosi podatkov med sistemi pa so pogosto skoraj v celoti avtomatizirani. Računovodski sistemi so po ocenah občin praviloma dobro ali zelo dobro uporabni za pripravo in oddajo poročil. Kljub temu rezultati kažejo, da priprava zaključnega računa in letnega poročila ni povsem avtomatizirana, saj zaključna faza še vedno zahteva dodatna usklajevanja, preverjanja in ročne posege. Gre za časovno zahteven postopek, ki v večini občin traja od enega do dveh mesecev, pri precejšnjem deležu pa tudi od dveh do treh mesecev. Med največjimi izzivi občine izpostavljajo zbiranje podatkov, neusklajenost evidenc, nepravočasno posredovane podatke drugih organizacijskih enot in povezanih subjektov ter pomanjkanje kadrov in/ali znanja.

Prav tako so v četrtem poglavju predstavljene tudi ugotovitve glede kakovosti, zahtevnosti, pravočasnosti in skladnosti priprave poročil. Občine pripravo zaključnega računa in letnega poročila večinoma ocenjujejo kot zahtevno, vendar hkrati tudi kot razmeroma uspešno, pravočasno in skladno z zakonodajo. Rezultati kažejo, da je pravočasnost poročanja v večini občin visoka, vendar pogosto dosežena ob povečani delovni obremenitvi zaposlenih. Večina občin postopke računovodenja ocenjuje kot učinkovite, vendar je iz odgovorov razvidno, da učinkovitost ne pomeni odsotnosti organizacijskih, kadrovskih in časovnih obremenitev. Med največjimi omejitvami se ne kažejo toliko tehnične pomanjkljivosti, temveč predvsem pr</dc:description><dc:publisher>M. Vrčkovnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-08 20:47:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98367</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 657.3:352</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 288354307</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
