<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv stilov vodenja na inovativno vedenje zaposlenih generacije z</dc:title><dc:creator>Klopčič,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nedelko,	Zlatko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>generacija Z</dc:subject><dc:subject>stili vodenja</dc:subject><dc:subject>inovativnost</dc:subject><dc:subject>inovativno vedenje</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:description>Generacija Z kot najmlajša skupina zaposlenih vstopa v organizacije z izrazito drugačnimi pričakovanji, vrednotami in vedenjskimi vzorci kot prejšnje generacije. Zanjo so značilni visoka digitalna pismenost, želja po avtonomiji, hitri povratni informaciji ter iskanje smisla in osebnega razvoja pri delu. Te posebnosti pomembno vplivajo na to, kako doživlja delovno okolje in kako se odziva na vodstvene pristope. Inovativno vedenje zaposlenih je rezultat prepleta individualnih dejavnikov, kot so motivacija, ustvarjalnost in notranja zavzetost, ter organizacijskih dejavnikov, med katerimi izstopata kultura in klima, ki spodbujata odprtost, psihološko varnost in pripravljenost na preizkušanje novih idej. Pri generaciji Z se inovativnost še posebej povezuje z občutkom, da je njihov prispevek slišan, da imajo možnost sodelovati pri odločanju ter da delajo v okolju, ki spodbuja eksperimentiranje in učenje. Stili vodenja imajo pri tem ključno vlogo. Transformacijski, participativni in podporni voditelji ustvarjajo pogoje, v katerih generacija Z lažje izraža svojo ustvarjalnost, prevzema pobudo in prispeva k inovacijam. Takšni voditelji spodbujajo odprto komunikacijo, omogočajo razvoj kompetenc ter gradijo odnose, ki temeljijo na zaupanju. Nasprotno pa avtoritarni, togi ali izrazito hierarhični pristopi zmanjšujejo motivacijo, omejujejo samostojnost ter zavirajo inovativno vedenje, saj ne ustrezajo pričakovanjem generacije Z glede fleksibilnosti, dialoga in partnerskega odnosa. Povezava med stili vodenja in inovativnostjo generacije Z tako temelji na skladnosti med vodstvenim pristopom in psihološkimi ter delovnimi značilnostmi te generacije. Ko voditelji razumejo njene potrebe ter prilagodijo način vodenja sodobnim, digitaliziranim in hitro spreminjajočim se delovnim okoljem, generacija Z pokaže visoko stopnjo ustvarjalnosti, prilagodljivosti in pripravljenosti prispevati k inovacijskemu potencialu organizacije. Empirični del naloge raziskuje vplive stilov vodenja na inovativnost generacije Z. Rezultati prikazujejo, da generacija Z daje prednost vodjem, ki jim dajo dovolj svobode in prostora za razmišljanje ter medsebojno sodelovanje. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da pripadniki generacije Z dajejo velik poudarek na odprto komunikacijo in možnost izražanja mnenj. Vodje, ki njihove predloge aktivno vključujejo v odločitve, prispevajo k večji motivaciji, občutku vrednotenja ter večji pripravljenosti na sodelovanje. Zaposleni generacije Z se v povprečju počutijo psihološko varno na delovnem mestu ter dovolj spodbujeni k inovativnosti.</dc:description><dc:publisher>U. Klopčič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-12 19:50:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98444</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005:331.1</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 289115907</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
