Spodbujanje slovenskih in švedskih pedagoških delavcev pri razvijanju bralne pismenosti otrok v predšolskem in zgodnješolskem izobraževanjuVeber, Kristjan (Avtor) Usenik, Janja (Mentor) Haramija, Dragica (Komentor) bralna pismenostbralna motivacijazgodnje opismenjevanjedejavniki za spodbujanje branjabralne navadeBralna pismenost je ena izmed temeljnih kompetenc posameznika, saj pomembno vpliva na uspešnost v izobraževanju, socialno vključevanje in aktivno sodelovanje v družbi. Namen magistrske naloge je bil raziskati in primerjati zaznavanje bralne motivacije predšolskih otrok ter učencev na razredni stopnji med slovenskimi in švedskimi pedagoškimi delavci ter preučiti pristope, ki jih uporabljajo za spodbujanje bralne pismenosti. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni pojmi bralne pismenosti, bralne motivacije in zgodnjega opismenjevanja ter primerjava slovenskega in švedskega vzgojno-izobraževalnega sistema in strateških pristopov k spodbujanju branja. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika med slovenskimi in švedskimi pedagoškimi delavci. Rezultati raziskave kažejo, da vzgojitelji v vrtcu zaznavajo višjo raven bralne motivacije otrok kot učitelji na razredni stopnji osnovne šole. Ugotovljene so bile tudi določene razlike med slovenskimi in švedskimi pedagoškimi delavci pri dejavnostih in pristopih za spodbujanje branja. Slovenski strokovni delavci pogosteje poudarjajo pomen bralnih projektov in knjižnic, medtem ko švedski večji poudarek namenjajo individualnemu pristopu, sodelovanju z družino ter vključevanju vsakodnevnih jezikovnih dejavnosti.K. Veber20262026-06-14 08:58:41Magistrsko delo/naloga98456UDK: 37.091.3:028(497.4:485)(043.2)COBISS_ID: 286374403slSlovenija; Švedska;