<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Deželno tveganje Slovenije in tuje neposredne investicije</dc:title><dc:creator>Verčkovnik,	Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oplotnik,	doc. dr. Jan Žan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Tveganje</dc:subject><dc:subject>deželno tveganje</dc:subject><dc:subject>slovensko gospodarstvo</dc:subject><dc:subject>tuje neposredne investicije</dc:subject><dc:description>Slovenija se pri oceni deželnega tveganja uvršča v prvo trideseterico držav. Visoka ocena je odraz političnega, gospodarskega in socialnega stanja pri nas. Za dosego tako dobre ocene je morala Slovenija v procesu tranzicije sprejeti številne reforme. Po osamosvojitvi je morala  izvozne trge bivše Jugoslavije nadomestiti z novimi trgi v EU, kar je bila verjetno njena najtežja naloga. Tako je tudi ohranila visoko raven zaposlenosti, saj vemo, da so se številne države med procesom tranzicije svojega gospodarstva ubadale s povišano stopnjo brezposelnosti. Ocena deželnega tveganja bi morala vplivati na tuje neposredne investicije v državi. Boljša kot je, večje možnosti bi morala imeti država pri privabljanju neposrednih investitorjev. Tu pa se Slovenija ne izkaže, saj je navkljub dobri oceni deželnega tveganja neto izvoznica neposrednih investicij. Takšno stanje je verjetno posledica prevelikega vmešavanja politike (države) v gospodarstvo, saj so v preteklosti interesi posameznikov večkrat prevladali nad interesi skupnosti. Prešibek pa je tudi program za privabljanje tujih investitorjev.</dc:description><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-02-25 17:46:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>9855</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 9906204</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:XXT4QW1A</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
