Nemedicinska uporaba stimulansov med študenti in povezava s psihosocialnimi značilnostmi študentovUrbanija, Zala (Avtor) Pahor, Anja (Mentor) nemedicinska uporaba stimulansovstimulansi na receptpsihosocialne značilnostiakademska samoučinkovitostštudentiuporaba substancNemedicinska uporaba stimulansov na recept je vse bolj aktualen pojav med študenti, saj jo ti uporabljajo z namenom izboljšanja osredotočenosti, budnosti in posledično akademske učinkovitosti. Dotično magistrsko delo preučuje razširjenost nemedicinske uporabe stimulansov na recept med študenti v Sloveniji ter njeno povezanost s psihosocialnimi značilnostmi študentov. V raziskavi so sodelovali 203 študenti, ki študirajo v Sloveniji. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako pogosta je nemedicinska uporaba stimulansov na recept, kaj so najpogostejši motivi, ali se uporaba razlikuje glede na študijsko področje ter kako se povezuje z zlorabo drugih substanc, stališči do zlorabe substanc, akademsko samoučinkovitostjo, depresivno simptomatiko, anksioznostjo, stresom in notranjim nemirom. Podatki so bili zbrani s spletnim vprašalnikom, ki je vključeval sociodemografska vprašanja ter prevode vprašalnikov SSQ, IRS, DASS-21 in CASES. Izvedene so bile statistične analize, ki so pokazale, da so najpogostejši motivi za nemedicinsko uporabo stimulansov povezani z akademskim delovanjem (željo po osredotočenosti in večji učinkovitosti). Razlike v uporabi glede na fakulteto niso bile statistično značilne. Ugotovljena je bila statistično značilna pozitivna povezanost med rekreativno uporabo substanc in nemedicinsko uporabo stimulansov ter med permisivnimi stališči do uporabe stimulansov in nemedicinsko uporabo stimulansov. Akademska samoučinkovitost se ni izkazala kot statistično značilen napovednik uporabe stimulansov in prav tako ni moderirala odnosa med depresijo, anksioznostjo, stresom ter nemedicinsko uporabo stimulansov. Depresivna simptomatika, anksioznost in stres so statistično značilno pozitivno napovedovali nemedicinsko uporabo stimulansov, med posameznimi napovedniki pa je statistično značilen pozitiven napovednik predstavljala zgolj depresija. Notranji nemir ni predstavljal statistično značilnega napovednika. Raziskava ponuja vpogled v prisotnost nemedicinske uporabe stimulansov med študenti v Sloveniji in poskuša razložiti kompleksnost pojava z vidika socialnih, vedenjskih in psiholoških dejavnikov. Ugotovitve lahko služijo kot izhodišče za oblikovanje preventivnih programov, ozaveščanje o tveganjih ter razvoj podpornih strategij.Z. Urbanija20262026-06-29 10:36:21Magistrsko delo/naloga98656UDK: 615.214:159.95-057.875(043.2)COBISS_ID: 286283011sl