<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Karakterizacija in vrednotenje produktov torefikacije pomarančnih ostankov za energetsko in adsorpcijsko uporabo</dc:title><dc:creator>Prem,	Lučka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbancl,	Danijela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Marjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pomarančni ostanki</dc:subject><dc:subject>biomasa</dc:subject><dc:subject>torefikacija</dc:subject><dc:subject>biooglje</dc:subject><dc:subject>adsorpcija fosfata</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo preučevali možnost uporabe pomarančnih ostankov kot surovine za pripravo energijsko izboljšanega materiala in potencialnega adsorbenta za odstranjevanje fosfata iz vodnih raztopin. Pomarančni ostanki zaradi velike razpoložljivosti, visoke vsebnosti organskih snovi in možnosti nadaljnje predelave predstavljajo obetavno surovino za vključevanje v koncepte krožnega gospodarstva. Vzorce različnih granulacij smo toreficirali pri dveh različnih temperaturah in dveh zadrževalnih časih. Pridobljene materiale smo ovrednotili z določanjem masnega in energijskega izkoristka, zgornje kurilne vrednosti, elementne sestave, vezave vlage ter z uporabo FTIR, TGA/DTG in TG-FTIR analiz. Izbrane vzorce smo modificirali s kalcijem in uporabili za adsorpcijo fosfata.
Rezultati so pokazali, da je imela na lastnosti toreficirane biomase največji vpliv temperatura torefikacije. Pri višji temperaturi sta se masni in energijski izkoristek zmanjšala, povečali pa sta se zgornja kurilna vrednost in energijska gostota materiala. Torefikacija je zmanjšala vsebnost vlage in hlapnih snovi, povečala delež fiksnega ogljika ter izboljšala hidrofobnost in termično stabilnost vzorcev. FTIR in elementna analiza sta potrdili zmanjšanje kisikovih funkcionalnih skupin ter nastanek bolj karbonizirane strukture. Modifikacija s kalcijem je izboljšala sposobnost vezave fosfata, adsorpcijska kinetika pa se je najbolje prilegala modelu psevdo drugega reda. Ugotovili smo, da je iz pomarančnih ostankov mogoče pridobiti energijsko bogatejši material, ki omogoča nadaljnjo uporabo v okoljskih aplikacijah.</dc:description><dc:publisher>[L. Prem]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-29 18:11:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98663</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 66.046.4:[628.4.042:634.31](043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 285167107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
