Zakon o preprečevanju nasilja v družini kot orodje zaščite žrtev nasiljaŠtih, Ema (Avtor) Drnovšek, Katja (Mentor) nasilje v družinifizično nasiljepsihično nasiljeekonomsko nasiljezanemarjanježrtvezalezovanjeukrepiMagistrska naloga obravnava problematiko nasilja v družini, ki se kaže kot kompleksen in večplasten družben pojav. Nasilje v družini se pojavlja v vsakdanjem življenju v različnih oblikah in prizadene različne skupine ljudi. Ne obstaja enovita razlaga vzrokov za pojav družinskega nasilja in je pri vsakem posameznem primeru potrebno celovito obravnavati posredne in neposredne klinične znake, vedenjske znake ter socialno-ekonomske dejavnike tveganja. Naloga se osredotoča na razumevanja nasilja v družinskem okolju, njegovih pojavnih oblik in posebnosti, ki otežujejo njegovo zaznavanje in reševanje. V magistrski nalogi je posebna pozornost namenjena različnim pojavnim oblikam nasilja v družini, kot so fizično, psihično, spolno in ekonomsko nasilje. Poudarjene so različne oblike teorij nasilja kot tudi razlike v nasilju med različnimi skupinami ljudi. Od uveljavitve Kazenskega zakonika leta 2008 se nasilje v družini šteje kot samostojno kaznivo dejanje, ki je bilo pred tem vključeno v kaznivo dejanje nasilništva. Istega leta je v Republiki Sloveniji bil sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je kot specialni zakon vpeljal sistemski pristop do nasilja v družinskem okolju, kar pomeni, da so pristojnosti in naloge organov in organizacij, ki se ukvarjajo z nasiljem v družini, v zakonodaji sistemsko in jasno opredeljene, razmejene in usklajene. Gre za prvi zakon na območju Republike Slovenije, ki ločuje oblike nasilja in jih obravnava kot specifičen družben pojav. V magistrski nalogi so primerjane zakonodajne ureditve med Slovenijo in drugimi evropskimi in neevropskimi državami kot tudi ukrepi in pristojnosti različnih organov in organizacij. Poudarek je na pomembnosti državnih organov in organizacij, ki imajo pomembno vlogo pri obravnavanju nasilja v družini, saj se nasilje ne šteje več kot zasebna problematika pač pa kot problematika, na katero se mora odzvati država. Vloga institucij se kaže tudi v zbiranju podatkov in spremljanju pojavnosti nasilja, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi nevladne organizacije, ki dopolnjujejo uradne podatke in prispevajo k celovitejšemu razumevanju problema.E. Štih20262026-07-01 13:46:56Magistrsko delo/naloga98696UDK: 343.54:347.61/.64(043.3)COBISS_ID: 285173763sl