<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dogodkovno osnovano vodenje motorja s trajnimi magneti</dc:title><dc:creator>Kapun,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jezernik,	Karel	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motor s površinsko nameščenimi trajnimi magneti</dc:subject><dc:subject>identifikacija parametrov</dc:subject><dc:subject>valovitost navora</dc:subject><dc:subject>preskočno reluktančni samodržni navor</dc:subject><dc:subject>histerezno tokovno vodenje</dc:subject><dc:subject>dogodkovno tokovno vodenje</dc:subject><dc:description>V prvem delu disertacije je predstavljen postopek za ovrednotenje valovitosti navora motorja s površinsko nameščenimi trajnimi magneti zaradi sinhronskega in preskočno reluktančnega samodržnega navora. Valovitost sinhronskega navora je posledica višje harmonskih komponent v gibalnih induciranih napetostih. Za določitev teh harmonskih komponent iz meritev faznih gibalnih induciranih napetosti, hitrosti rotorja in kota zavrtitve rotorja je predlagana uporaba aproksimacijske metode najmanjših kvadratov. Z metodo najmanjših kvadratov so iz signala navora nemodelirane dinamike določene tudi komponente samodržnega navora. Signal navora nemodelirane dinamike je ocenjen z opazovalnikom motnje iz meritev faznih tokov, hitrosti rotorja in mehanskega kota zavrtitve rotorja tokovno vodenega motorja. V drugem delu disertacije je obravnavano tokovno vodenje, katerega zmožnosti so ključnega pomena v shemah vodenja s katerimi želimo minimizirati vpliv valovitosti navora. V tem sklopu je predlagano dogodkovno tokovno vodenje motorja, ki predstavlja alternativo konvencionalnemu histereznemu vodenju z dvonivojskimi histereznimi regulatorji na faznih tokovih. Za razliko od konvencionalnega histereznega vodenja dogodkovno vodenje z uporabo informacije o napetostnem sektorju omogoča kontrolirano preklapljanje med stikalnimi elementi napetostnega pretvornika. Podana je primerjava med omenjenima tehnikama tokovnega vodenja glede na različne kriterije.
Predstavljena je tudi njuna uporaba v povezavi s preprosto shemo hitrostnega vodenja v kombinaciji s tokovnim predkrmiljenjem s katero je minimiziran vpliv valovitosti v navoru. Vsi predstavljeni koncepti so potrjeni z eksperimentalnimi rezultati.</dc:description><dc:publisher>[A. Kapun]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2009-03-02 08:49:59</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>9873</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 681.51:621.313.8(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 244405248</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:4UE9WXCC</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
