<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga HRM pri ustvarjanju spodbudnega delovnega okolja v organizaciji X</dc:title><dc:creator>Šket,	Jasna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Treven,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Upravljanje človeških virov</dc:subject><dc:subject>delovno okolje</dc:subject><dc:subject>organizacijska klima</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo zaposlenih</dc:subject><dc:subject>organizacijska uspešnost</dc:subject><dc:subject>motivacija.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava management človeških virov in pomen spodbudnega delovnega okolja za motivacijo zaposlenih v javnem sektorju. V sodobnih organizacijah postajajo zaposleni ključni dejavnik uspešnosti, zato je učinkovito upravljanje človeških virov pomembno za doseganje organizacijskih ciljev, izboljšanje delovne uspešnosti ter ustvarjanje pozitivnega delovnega okolja. Poseben poudarek je namenjen javnemu sektorju, kjer se organizacije pogosto soočajo z izzivi, kot so omejeni motivacijski sistemi, večja administrativna obremenjenost in potreba po učinkovitem vodenju zaposlenih.
V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni koncepti managementa človeških virov, njegove funkcije ter sodobni trendi v javnem sektorju. Obravnavani so tudi dejavniki spodbudnega delovnega okolja, med katere sodijo organizacijska kultura in klima, medsebojni odnosi, delovni pogoji, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter stil vodenja. Posebna pozornost je namenjena motivaciji zaposlenih in povezanosti med motivacijo, managementom človeških virov in spodbudnim delovnim okoljem.
Empirični del temelji na raziskavi v organizaciji X, kjer je bila analizirana percepcija zaposlenih glede managementa človeških virov, delovnega okolja in motivacijskih dejavnikov. Rezultati raziskave kažejo, da imajo kakovostno vodenje, dobra komunikacija, pozitivni medsebojni odnosi ter možnosti za razvoj in usposabljanje pomemben vpliv na zadovoljstvo in motivacijo zaposlenih. Ugotovljeno je bilo tudi, da spodbudno delovno okolje prispeva k večji delovni uspešnosti, boljšemu sodelovanju med zaposlenimi ter večji pripadnosti organizaciji.
Na podlagi ugotovitev so podani predlogi za izboljšanje managementa človeških virov, organizacijske klime, komunikacije, motivacijskih sistemov ter razvoja zaposlenih v organizaciji X. Delo prispeva k boljšemu razumevanju pomena učinkovitega managementa človeških virov in ustvarjanja spodbudnega delovnega okolja v javnem sektorju.</dc:description><dc:publisher>J. Šket]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-06 18:48:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98759</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005.96</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 291403779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
