Nefinančni kazalniki v največjih slovenskih borznih podjetjih: primerjalna analiza ESG poročanjaHribar Kresnik, Lara (Avtor) Belak, Jernej (Mentor) ESG-poročanjetrajnostno poročanjeESRS-standardiEU-taksonomijanefinančni kazalnikiMagistrska naloga obravnava ESG-poročanje izbranih največjih slovenskih podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Analizirana so nefinančna oziroma trajnostna razkritja za leto 2024, pri čemer je poudarek na okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikih (ESG), ki jih podjetja vključujejo v letna poročila. Namen naloge je ugotoviti, kako natančno, pregledno, celovito in primerljivo podjetja poročajo o ESG-kazalnikih. V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni pojmi finančnega, nefinančnega in trajnostnega poročanja ter pomen ESG-dejavnikov, ki omogočajo celovitejši vpogled v poslovanje podjetij. Ker finančni kazalniki sami ne prikazujejo vseh vplivov poslovanja, postaja nefinančno poročanje vse pomembnejše. Podjetja morajo poleg finančnih rezultatov razkrivati tudi vplive na okolje, zaposlene, človekove pravice, lokalno skupnost in način upravljanja. Predstavljen je tudi pravni in standardni okvir trajnostnega poročanja s poudarkom na direktivi CSRD, evropskih standardih trajnostnega poročanja ESRS ter Uredbi (EU) 2020/852 o taksonomiji. Ti določajo obseg in način razkrivanja trajnostnih informacij ter prispevajo k večji preglednosti, primerljivosti in zanesljivosti poročanja. Analitični del temelji na pregledu letnih poročil osmih podjetij prve kotacije Ljubljanske borze: Krke d. d., NLB d. d., Petrola d. d., Zavarovalnice Triglav d. d., Luke Koper d. d., Zavarovalne skupine Sava, Cinkarne Celje d. d. in Telekoma Slovenije d. d. Analiza zajema okoljske, družbene in upravljavske vidike poročanja, podjetja pa so primerjana tudi glede na dejavnost. Za sistematično primerjavo je bila oblikovana ocenjevalna matrika ESG-poročanja, s katero so bila ocenjena glede na preglednost, merljivost in podrobnost razkritij. Rezultati kažejo, da podjetja trajnostno poročanje pripravljajo skladno z evropskimi zahtevami, zato postaja poročanje vse bolj enotno in strukturirano. Kljub temu med podjetji ostajajo razlike, ki izhajajo predvsem iz njihove dejavnosti, poslovnega modela ter okoljskih in regulativnih zahtev posamezne panoge. Ugotovitve kažejo, da je ESG-poročanje izbranih slovenskih borznih podjetij že dobro razvito in vse tesneje povezano s strategijo, poslovnim modelom ter upravljanjem tveganj. Kljub temu poročila niso povsod enako pregledna, natančna in primerljiva, saj se razlikujejo po merljivosti ciljev, podrobnosti kazalnikov, strukturi razkritij in prikazu napredka. Sklep naloge je, da evropski standardi pomembno prispevajo k večji primerljivosti ESG-poročanja, vendar njegova vsebina še vedno ostaja odvisna od dejavnosti posameznega podjetja.L. Hribar Resnik]20262026-07-07 19:38:29Magistrsko delo/naloga98782UDK: 657.375:336.76COBISS_ID: 291178243sl