<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Duševno zdra(haha)vje: povezave med uporabo humorja in duševnim zdravjem ter duševno zdravje komikov</dc:title><dc:creator>Veldin,	Aaron Marcel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plohl,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stili humorja</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>komiki</dc:subject><dc:subject>paradoks žalostnega klovna</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo raziskali, kako se različni načini uporabe humorja povezujejo z vidiki duševnega zdravja in kako se duševno zdravje komikov razlikuje od duševnega zdravja splošne populacije. V raziskavi je sodelovalo 40 komikov in 292 udeležencev, ki se s komedijo niso ukvarjali. Za merjenje kazalcev duševnega zdravja smo uporabili Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa DASS-21 ter Lestvico zadovoljstva z življenjem SWLS. Uporabo humorja smo merili z Vprašalnikom stilov humorja HSQ, ki ugotavlja posameznikovo nagnjenost k rabi povezovalnega, samookrepitvenega, agresivnega in samoomalovaževalnega humorja. Samoomalovaževalni humor se je v vseh regresijskih modelih izkazal za najmočnejši negativni napovednik duševnega zdravja, saj je pozitivno napovedoval depresivnost, anksioznost in stres, negativno pa zadovoljstvo z življenjem. Po drugi strani se je samookrepitveni humor izkazal za pomemben zaščitni dejavnik, saj je negativno napovedoval depresivnost in stres, pozitivno pa zadovoljstvo z življenjem. Povezovalni humor je negativno napovedoval depresivnost in anksioznost, med agresivnim humorjem in kazalci duševnega zdravja pa povezav nismo odkrili. Dodatno v raziskavi nismo ugotovili razlik v depresivnosti, anksioznosti, stresu in zadovoljstvu z življenjem med vzorcem komikov in splošnim vzorcem, s čimer smo nekoliko omajali tako imenovani »paradoks žalostnega klovna«. Menimo, da naša raziskava pomembno prispeva k razumevanju vloge humorja v kontekstu duševnega zdravja in lahko služi kot dobro izhodišče za razvoj novih preventivnih oziroma promocijskih dejavnosti na tem področju. Pomemben doprinos naše raziskave vidimo tudi v razbijanju stereotipov o komikih, kar lahko med drugim spodbudi kreacijo smernic za odgovornejše poročanje o njihovem duševnem zdravju.</dc:description><dc:publisher>A. M. Veldin</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-13 22:11:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98851</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.942.3:613.86(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 287101955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
