<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Saj je "samo umetnost": Boleča umetnost in njeni paradoksi</dc:title><dc:creator>Matjašič,	Kristijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oter Gorenčič,	Mija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Küplen,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>boleča umetnost</dc:subject><dc:subject>paradoks fikcije</dc:subject><dc:subject>paradoks boleče umetnosti</dc:subject><dc:subject>paradoks grozljivk</dc:subject><dc:subject>estetika</dc:subject><dc:description>V nalogi bomo obravnavali bolečo umetnost. Za boljše razumevanje tega termina bomo na začetku predstavili zgodovino boleče umetnosti, od prazgodovine do sodobnega časa, in nekaj primerov, ki bodo služili lažjemu razumevanju tovrstne umetnosti. Nadaljnje besedilo se bo osredotočilo na samo področje boleče umetnosti. Vpeljali bomo nekaj teorij, ki skušajo razložiti, zakaj ljudje aktivno iščemo bolečo umetnost oz. umetnost, ki v nas vzbuja negativna čustva. Na začetku bomo predstavili paradoks fikcije Kendalla Waltona, ki govori o pristnosti čustev, ki jih občutimo pri izpostavljanju fikciji, v sklopu tega pa bomo obravnavali tudi Waltonovo "igro pretvarjanja". Nato bomo analizirali paradoks boleče umetnosti, ki zastavlja vprašanje "Zakaj ljudje aktivno iščemo umetnost, ki v nas vzbuja negativna čustva, glede na to, da se človek v vsakdanjem življenju skuša ravno takšnim čustvom izogniti?", ki ga je razvil Aaron Smuts, in predstavili njegov poizkus reševanja tega paradoksa skozi vprašanja, na katera lahko ponudimo odgovore v primeru, da nam uspe razrešiti paradoks. V tem poglavju bomo povedali tudi nekaj o paradoksu negativnih čustev Jesseja Prinza, ki je nadvrsta paradoksa boleče umetnosti. Paradoks boleče umetnosti se torej ukvarja z vprašanjem, zakaj iščemo bolečo umetnost, paradoks negativnih čustev pa se sprašuje, zakaj bi se človek izpostavljal umetnosti, ki v njem vzbuja negativna čustva. Naš glavni fokus bo vizualna boleča umetnost, s poudarkom na fotografiji in slikarstvu, ker pa veliko tovrstnih raziskav in raziskovalcev tega področja svoje razprave postavlja v okvir filma, se bomo v nalogi posvetili tudi filmski umetnosti. Obravnavali bomo tudi estetiko nasilja, o kateri razmišlja Arnold Berleant, ki v razpravo nasilja v estetiki oz. umetnosti vpeljuje etiko in moralna vprašanja o vplivu nasilne umetnosti na družbo in o našem odnosu do takšne umetnosti.</dc:description><dc:publisher>K. Matjašič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-16 15:12:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>98905</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 7.01:111.852(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 288654339</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
