Vpliv prirejenih tekem na zaupanje v športne organizacije in športne stavePivk, Vid (Avtor) Ferjan, Marko (Mentor) športne stavešportprirejene tekmeintegriteta v športuV diplomskem delu smo raziskovali razmerje med prirejenimi tekmami in zaupanjem družbe v športne organizacije in športne stave. Poudarek raziskave je bil na zaznavah prirejenih tekem ter njihovih posledicah za zaupanje v integriteto športa, spremljanje športa in športne stave. Šport v sodobni družbi ne nastopa več samostojno, temveč je v simbiotičnem razmerju s športnimi stavami. Stavnice z oglaševanjem in sponzorskimi pogodbami predstavljajo pomemben vir prihodka za športne klube in druge organizacije, šport pa zaradi velike priljubljenosti predstavlja vir potencialnih strank za stavne hiše. V teoretičnem delu smo predstavili športne stave, njihovo zgodovino in skozi različne primere opredelili prirejanje tekem. Prikazali smo ekonomske in socialne vidike prirejanja tekem ter pojav umestili v širši družbeni kontekst. S pomočjo literature Mednarodnega olimpijskega komiteja, članka avtorja Mravca in poročila podjetja Sportsradar smo predstavili ukrepe proti prirejanju tekem. Glavni namen empiričnega dela pa je bil odgovoriti na vprašanja raziskave o pogostosti govoric ali namigov o prirejanju tekem, o učinkovitosti ukrepov proti prirejanju tekem v očeh posameznikov, o povezavi med določenimi športi in ligami ter prirejenimi tekmami, o pogostosti prirejanja tekem po mnenju posameznikov ter o vplivu prirejenih tekem na splošno priljubljenost in ugled športa. Raziskava je bila izvedena z anketnim vprašalnikom, ki je bil razdeljen v tri spletne skupine za razpravo o športnih stavah. S tem smo pridobili vtise tistih, ki so aktivno vpeti v svet športnih stav. Ugotovili smo, da posamezniki osebno prirejene tekme najpogosteje zaznavajo na lokalni ravni v Sloveniji, manj pogosto pa na mednarodnih tekmovanjih. Obratno velja za zaznavanje medijskega poročanja o prirejenih tekmah. Najpogostejše so zaznave, ki se nanašajo na rezultate tekmovanj na lokalni ali državni ravni v tujini in na mednarodni ravni. Zaznave o prirejenih tekmah kot celoti so pogostejše, kadar gre za medijsko poročanje in govorice, kot pa pri osebnem zaznavanju. Iz raziskave izhaja, da je splošna raven zaupanja v športne organizacije omejena. Čeprav 47 % anketirancev športnim organizacijam zaupa, da pošteno izvajajo tekmovanja, je bilo 40 % neopredeljenih, 10 % vprašanih jim ne zaupa, 3 % pa športnim organizacijam sploh ne zaupajo. Po našem mnenju to dodatno potencira dejstvo, da 51 % populacije ni prepričanih o učinkovitosti oziroma neučinkovitosti ukrepov proti prirejanju tekem, 22 % pa meni, da so neučinkoviti. Ugotovili smo, da zaznave, govorice oziroma sumi o prirejanju tekem zelo močno vplivajo na pripravljenost za spremljanje športa. 53 % populacije trdi, da govorice o prirejanju tekem negativno vplivajo na njihovo pripravljenost za spremljanje športa, za 9 % pa je ta vpliv zelo negativen Na osnovi teh ugotovitev smo predlagali izboljšave, ki bi pripomogle k boljšemu razumevanju in večjemu zaupanju javnosti ter k reševanju tega problema sodobnega športa. Razdelili smo jih v priporočila za zakonodajna in druga institucionalna telesa, športne organizacije in medije.20262026-07-22 10:30:01Diplomsko delo/naloga98971COBISS_ID: 291527171sl