<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Modeliranje in napovedovanje emisij CO2 za Slovenijo in Evropo z metodami analize časovnih vrst</dc:title><dc:creator>Vidovič,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogataj,	Miloš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Potrč,	Sanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>napovedovanje emisij CO2</dc:subject><dc:subject>časovne vrste</dc:subject><dc:subject>ARIMA</dc:subject><dc:subject>ARIMAX</dc:subject><dc:subject>vektorska avtoregresija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo napovedovanje emisij fosilnega CO2 za Slovenijo in izbrane evropske države do leta 2050 z modeli časovnih vrst. Namen dela je razviti in validirati napovedne modele ter oceniti vrzel med napovedanimi trendi in podnebnimi cilji. Na podlagi podatkov zbirke Global Carbon Budget za obdobje 1990–2024 smo v okolju MATLAB razvili univariatne modele ARIMA, modele ARIMAX z eksogenim prelomljenim trendom in nadomestno spremenljivko za pandemijo COVID-19 ter večrazsežni model VAR. Vsi modeli sledijo enotnemu postopku, ki vključuje preverjanje stacionarnosti, izbiro po informacijskih kriterijih, diagnostiko ostankov, izvenvzorčno validacijo in napoved z intervali zaupanja; za Slovenijo je dodatno obravnavan tudi scenarij zaprtja Termoelektrarne Šoštanj. Rezultati kažejo, da modeli omogočajo izvedljive napovedi, a z velikimi intervali zaupanja zaradi kratkega podatkovnega obdobja in dolgega napovednega horizonta. Ugotovili smo, da vključitev dodatne modelne strukture, predvsem determinističnega prelomnega trenda, izboljša prileganje. Za Slovenijo je model ARIMAX s prelomljenim trendom dosegel najnižjo napovedno napako, model VAR pa razkrije, da večino napovedne variance emisij pojasnjujejo njihovi lastni šoki ter da emisije in gospodarska rast dolgoročno kažeta različni smeri gibanja. Pri evropskih državah z izrazito padajočimi emisijskimi trendi lahko neomejena ekstrapolacija povzroči fizikalno nesmiselne, tudi negativne vrednosti emisij. Primerjava napovedanih emisijskih trajektorij s podnebnimi cilji kaže, da nadaljevanje zgodovinskih trendov zmanjševanja emisij pri več obravnavanih primerih ne bi zadostovalo za dosego zastavljenih ciljev. Rezultati zato poudarjajo potrebo po hitrejšem zmanjševanju emisij in, kjer je to predvideno v podnebnih strategijah, tudi po dopolnilnih ukrepih za povečevanje ponorov oziroma odstranjevanje CO2.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-28 11:39:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>99050</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
