Učinek privlačnosti osebe na objavi in komentarjev na spletnih socialnih omrežjih na telesno samopodobo, željo po lepotnih posegih in negativno čustveno naravnanost ženskPerčič, Eva (Avtor) Plohl, Nejc (Mentor) telesna samopodobaželja po lepotnih posegihnegativna čustvena naravnanostsocialna primerjava videzaDandanes so spletna socialna omrežja popolnoma vpeta v naš vsakdan, zaradi česar na njih preživimo veliko časa. Prejšnje raziskave razkrivajo, da so učinki spletnih socialnih omrežij raznoliki in odvisni od različnih dejavnikov, med katere sodijo tudi značilnosti objav. Pri tem smo se v pričujoči raziskavi osredotočili na valenco komentarjev in privlačnost osebe na objavi, ki lahko pomembno sooblikujeta telesno samopodobo, željo po lepotnih posegih in negativno čustveno naravnanost uporabnikov, še posebej mladih žensk. Zanimalo nas je tudi, kakšno vlogo ima pri teh izidih socialna primerjava videza. V skladu s tem smo izvedli 2 (valenca komentarjev: negativna ali pozitivna) x 2 (privlačnost osebe: povprečna ali visoka) spletni eksperiment, v katerem je sodelovalo 150 študentk slovenskih univerz. Po ogledu eksperimentalne manipulacije so udeleženke izpolnile vprašalnike telesne samopodobe, želje po lepotnih posegih, socialne primerjave videza in negativne čustvene naravnanosti. Rezultati dvosmerne ANOVE so pokazali, da valenca komentarjev ni imela statistično značilnega vpliva na telesno samopodobo, željo po lepotnih posegih ali negativno čustveno naravnanost. Privlačnost osebe na objavi prav tako ni statistično značilno vplivala na telesno samopodobo in negativno čustveno naravnanost, a je statistično značilno povečala željo po lepotnih posegih, pri čemer so udeleženke, izpostavljene zelo privlačni osebi, poročale o večji želji po lepotnih posegih kot udeleženke, izpostavljene povprečno privlačni osebi. Interakcija med valenco komentarjev in privlačnostjo osebe na objavi je bila statistično značilna le pri želji po lepotnih posegih. Udeleženke, ki so bile izpostavljene zelo privlačni osebi z negativnimi komentarji, so izražale večjo željo po lepotnih posegih, medtem ko pri telesni samopodobi in negativni čustveni naravnanosti interakcijski učinki niso bili statistično značilni. Moderacijske analize so pokazale, da je bilo primerjanje videza navzgor pomemben napovednik nižje telesne samopodobe, večje želje po lepotnih posegih in izrazitejše negativne čustvene naravnanosti, vendar ni moderiralo učinkov valence komentarjev ali privlačnosti osebe na objavi. V diskusiji smo rezultate umestili v kontekst obstoječe literature ter na podlagi tega razvili argumente, s pomočjo katerih smo dodatno razlagali, zakaj je prišlo do takšnih rezultatov.E. Perčič20262026-08-03 12:39:52Magistrsko delo/naloga99126UDK: 159.942:004.738.5(043.2)COBISS_ID: 290546691sl