Strateški izzivi diverzifikacije: primer podjetja v prehrambeni industrijiKorbar, Maksima (Avtor) Duh, Mojca (Mentor) diverzifikacijakoncentrična diverzifikacijakonglomeratna diverzifikacijastrateški managementPESTEL analizaEFASIFASBCG matrikaSFASAnsoffova matrikaPorterjeva matrika petih silnicstrateška odpornostkonkurenčna prednostprehrambena industrijasladoledčokoladaprocesna tehnologija.Magistrska naloga obravnava strateške izzive diverzifikacije podjetja v prehrambeni industriji s poudarkom na koncentrični in konglomeratni diverzifikaciji ter njunem vplivu na dolgoročno uspešnost in konkurenčnost podjetja. V sodobnem poslovnem okolju, ki ga zaznamujejo globalizacija, tehnološki razvoj in naraščajoča negotovost, postaja diverzifikacija pomembno strateško orodje za zagotavljanje rasti, zmanjševanje tveganj in krepitev strateške odpornosti podjetij. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni temeljni koncepti strateškega managementa, proces planiranja strategij ter ključne metode za analizo zunanjega in notranjega okolja podjetja. Posebna pozornost je namenjena obravnavi diverzifikacijskih strategij, njihovim prednostim, tveganjem ter pogojem za uspešno implementacijo. Empirični del temelji na študiji primera podjetja v prehrambeni industriji, ki poleg osnovne dejavnosti razvija tudi sorodne programe ter preučuje možnosti širitve v nepovezano industrijsko panogo. S pomočjo metod, kot so PESTEL, EFAS, IFAS, SNW, BCG matrika in druge analitične tehnike, je bila izvedena celovita analiza zunanjega in notranjega okolja podjetja. Rezultati kažejo, da podjetje razpolaga z močnimi notranjimi viri in kompetencami, ki mu omogočajo uspešno delovanje v obstoječi panogi, vendar so te v veliki meri specifične in omejeno prenosljive v druga industrijska okolja. Raziskava je pokazala, da koncentrična diverzifikacija pozitivno vpliva na stabilnost poslovanja, saj omogoča izkoriščanje sinergij, zmanjševanje sezonskosti in krepitev konkurenčnih prednosti. Po drugi strani pa konglomeratna diverzifikacija predstavlja pomembno strateško priložnost, vendar je povezana z višjo stopnjo tveganja zaradi razlik v potrebnih kompetencah, tehnologijah in tržnih zakonitostih. Ugotovljeno je bilo, da takšna diverzifikacija ne predstavlja nujno neposredne grožnje osnovni dejavnosti, vendar zahteva previden, fazen pristop ter ustrezno organizacijsko in strateško prilagoditev. Na podlagi celovite presoje je bila oblikovana temeljna strategija podjetja, ki temelji na ohranjanju in krepitvi osnovne dejavnosti, nadaljnjem razvoju sorodnih programov ter selektivnem in postopnem pristopu k nesorodni diverzifikaciji. Takšna strategija omogoča uravnotežen razvoj podjetja, zmanjšuje tveganja ter krepi njegovo dolgoročno konkurenčnost in odpornost v nestabilnem poslovnem okolju.M. Korbar]20262026-08-10 15:55:08Magistrsko delo/naloga99255UDK: 005.21:664COBISS_ID: 292396803sl