Ključne revizijske zadeve v revizorjevem poročilu in dejavniki njihovega razkrivanjaPotrč, Julija (Avtor) Zdolšek, Daniel (Mentor) revizorjevo poročiloključne revizijske zadeveMSR 701dejavniki razkrivanjainformativna vrednost razkritijNamen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature analizirati ključne dejavnike, ki vplivajo na vsebino in obseg ključnih revizijskih zadev (KAM) v revizorjevih poročilih, ter proučiti njihov vpliv na revidirana podjetja, revizorje in uporabnike računovodskih izkazov. Namen je bil tudi ugotoviti, ali razkrivanje KAM povečuje informativno vrednost revizorjevega poročila. Izvedena je bila pregledna raziskava, ki temelji na analizi in primerjavi ugotovitev obstoječih domačih in tujih raziskav ter strokovne literature. Predstavili smo razvoj revizorjevega poročila in razloge za njegovo prenovo. Tradicionalno revizorjevo poročilo je bilo pogosto kritizirano kot premalo informativno, saj je uporabnikom posredovalo predvsem revizorjevo mnenje o računovodskih izkazih kot celoti. S prenovo revizorjevega poročanja in uvedbo Mednarodnega standarda revidiranja 701 so KAM postale pomemben del revizorjevega poročila in uporabnikom omogočile več informacij o področjih, ki so bila pri reviziji najpomembnejša. V nadaljevanju smo opredelili KAM, predstavili postopek njihovega določanja in način njihovega razkrivanja v revizorjevem poročilu. Obravnavali smo tudi izzive pri njihovem razkrivanju, predvsem uporabo standardiziranih besedil, zahtevnost strokovnega jezika in vprašanje, ali KAM uporabnikom vedno zagotavljajo nove in uporabne informacije. Ugotovili smo, da je njihova uporabnost v veliki meri odvisna od tega, kako razumljivo in okoliščinam revidiranega podjetja prilagojeno so predstavljene. Nato smo analizirali dejavnike, ki vplivajo na razkrivanje KAM. Razdelili smo jih na dejavnike na ravni revidiranega podjetja, dejavnike na ravni revizorja ter dejavnike širšega pravnega in institucionalnega okolja. Med pomembnejšimi so kompleksnost poslovanja, panoga, finančna uspešnost, pomembne računovodske presoje, značilnosti revizijske družbe in revizijskega partnerja, revizijski honorarji ter pravni in regulativni okvir. Ugotovili smo, da posamezni dejavniki praviloma niso samostojni, njihov vpliv pa se lahko razlikuje med državami in raziskavami. Proučili pa smo tudi vpliv KAM na uporabnike računovodskih izkazov, revidirana podjetja in revizorje. KAM lahko uporabnikom zagotovijo boljši vpogled v pomembna področja revizije in povečajo informativno vrednost revizorjevega poročila, vendar njihov učinek ni pri vseh uporabnikih enak. Na strani revidiranih podjetij lahko vplivajo na pozornost poslovodstva do računovodskega poročanja, pri revizorjih pa so povezane z večjo potrebo po strokovni presoji, dokumentiranju, komunikaciji in dodatnih revizijskih postopkih. Na podlagi pregleda literature smo potrdili hipotezi H1 in H3. Ugotovili smo, da razkrivanje KAM lahko povečuje informativno vrednost revizorjevega poročila in da je večja kompleksnost revidiranega podjetja povezana z večjim številom razkritih KAM. Hipotez H2, H4 in H5 na podlagi pregledane literature ni bilo mogoče niti potrditi niti ovreči, saj ugotovitve raziskav niso bile dovolj enotne. Prihodnje raziskave bi bilo smiselno usmeriti predvsem v empirično proučevanje razkrivanja KAM v slovenskem okolju.J. Potrč]20262026-08-13 15:33:38Diplomsko delo/naloga99357UDK: 657.3:657.6COBISS_ID: 290490883sl