Inflacijski stres v SlovenijiViher, Anže (Avtor) Romih, Dejan (Mentor) Frešer, Blaž (Komentor) Taškar Beloglavec, Sabina (Komentor) inflacijainflacijska pričakovanjainflacijski stresinflacijski stres v Slovenijipotrošniško vedenje.Inflacijska epizoda po letu 2021 je v evroobmočju dosegla najvišje ravni v zadnjih štirih desetletjih, v Sloveniji pa najvišje ravni po sredini devetdesetih let, kar je imelo pomembne posledice za gospodinjstva, med drugim izrazito zmanjšanje realnega dohodka in kupne moči ter povečanje ekonomske negotovosti. Ta epizoda je poudarila potrebo po poglobljenem proučevanju posledic inflacije na ravni posameznika, saj se je pokazalo, da rast cen ne povzroča le merljivih ekonomskih posledic, temveč tudi psihološko obremenitev, ki jo opredeljujemo kot inflacijski stres. Gre za subjektivni odziv posameznikov in gospodinjstev na rast splošne ravni cen, ki se kaže v občutkih finančne obremenjenosti, negotovosti in izgube nadzora ter vodi v prilagajanje potrošniškega, varčevalnega in investicijskega vedenja. Dolgoročno je lahko povezan tudi s slabšim duševnim zdravjem. Kljub pomembnosti tega pojava pregled obstoječe literature razkriva, da sta inflacijski stres in njegovi dejavniki še vedno nezadostno raziskana, zlasti ne zunaj ameriškega institucionalnega okolja, saj empiričnih analiz za Slovenijo in primerljiva majhna odprta gospodarstva evroobmočja tako rekoč ni. Magistrsko delo se zato osredotoča na proučevanje inflacijskega stresa med slovenskimi potrošniki, pri čemer analizira razlike v njegovi ravni med posameznimi socialno-demografskimi skupinami. Inflacijska pričakovanja obravnavamo kot ključni vmesni člen med dejanskim gibanjem cen in njihovim subjektivnim doživljanjem. Rezultati kažejo, da je bila raven inflacijskega stresa med slovenskimi potrošniki razmeroma visoka tudi v obdobju, ko se je izmerjena inflacija že približala ciljni vrednosti Evropske centralne banke, kar potrjuje, da psihološka obremenitev ne izzveni sočasno z umirjanjem rasti cen. Rast cen so potrošniki najbolj izrazito zaznali pri hrani, gorivu in energiji, torej pri dobrinah, ki jih kupujejo najpogosteje. Med spoloma statistično značilnih razlik v ravni inflacijskega stresa ni, medtem ko se razlike izrazito kažejo glede na starost, izobrazbo in dohodek. Najbolj so obremenjeni potrošniki srednjih let, potrošniki z nižjo izobrazbo in tisti z najnižjim dohodkom na člana gospodinjstva. Predstavljeni izsledki in sklepi lahko v prihodnje služijo kot podlaga za oblikovanje ciljno usmerjenih ekonomskih in socialnih ukrepov za blaženje posledic inflacijskega stresa med najbolj ranljivimi skupinami prebivalstva ter za krepitev finančne pismenosti in zaupanja v institucije.A. Viher]20262026-08-19 11:55:41Magistrsko delo/naloga99532UDK: 336.748.12COBISS_ID: 291472131sl